Železniški inženir J.P. Knight je 10. decembra 1868 v Londonu na zunanji strani parlamentarne hiše postavili prvi semafor. Posnemal je železniške signale tistega časa in naredil semafor z dvema rokama, z rdečo in zeleno plinsko lučjo, ki je bila vidna tudi ponoči. Plinska luč se je obračala z vzvodom od tal tako, da je bila pravilna luč usmerjena v promet. Žal je ta semafor eksplodiral 2. januarja 1869. Pri tem je bi bil ranjen policaj, ki ga je vzdrževal.
Prvi moderni električen semafor je bil postavljen leta 1912 v ZDA v Salt Lake City. Izumil ga je policaj Lester Wire in je imel rdeč in zeleno luč. 5. avgusta leta 1914 pa je firma Traffic Signal Company v Clevelandu postavila prvi niz med sabo povezanih semaforjev. Poleg rdeče in zelene luči so imeli tudi brenčalo, ki je opozarjalo na spremembo barve. Policija in gasilci pa so imeli možnost kontrole signalov v nujnih primerih.
Prvi štiri smerni in tri barvni semafor, pa je bil postavljen v Detroitu leta 1920. Naredil ga je policijski častnik Williams Potts zaradi kaotičnega prometa v tem mestu. Semafor je imel rdečo, jantarjevo in zeleno luč. Približno v istem času si je ameriški izumitelj Garrett Morgan zamislil in patentiral semafor kot ga poznamo danes.
Rdeča in zelena barva sta bili izbrani zato, ker so v tistem času bili kot standard v železniških sistemih. Zato so ju izdelovalci semaforjev tudi posnemali. Sicer rdeča barva pomeni toploto in hkrati tudi predstavlja nevarnost, kri. Zelena pa nas umirja in pomeni zdravje ali bogastvo, barvo naravnega okolja. Zato tudi predstavlja pomen »pojdimo«. Rumena, ki se je pojavila kasneje predstavlja toplino, sonce. Zaradi tega in zaradi dobrega kontrasta med zeleno in rdečo pa je bila izbrana za pomen »previdnosti«. Izbrana je bila tudi kot rešitev tehničnega problema, ki nastane v sončnem dnevu, ko sončni žarki nekako onemogočajo razločno zaznavanje prehoda iz ene na drugo ključno barvo.
Foto: Promobile
