Se znanstveniki igrajo Boga?

3
279

Skupina ameriških znanstvenikov s 63-letnim Craigom Venterjem na čelu je uspela iz DNK razviti prvo umetno vzgojeno celico. Venter je ob tem dosežku dejal: »Mislimo, da gre za prve sintetične celice, ki se samoreproducirajo in čigar potomstvo se je pričelo v računalniku. To konceptualno spreminja moje dojemanje življenja.« Kaj pravzaprav to pomeni?

Na spletni strani časopisa Dnevnik si lahko preberemo naslednji podnaslov: “Nov mejnik v znanosti: Znanstvenikom je iz neživih kemikalij uspelo ustvariti življenje.” Pa je res šlo za stvarjenje novega življenja iz neživih snovi? Do zdaj s(m)o verniki verjeli, da lahko samo Bog ustvari življenje. Ali smo se znašli na novi prelomnici?

Ustvariti življenje iz mrtve snovi

Kot lahko preberemo v znanstvenem članku revije Science Express, je skupina ameriških znanstvenikov že leta 1995 raziskala in posnela genom Mycroplasma Genitalium. Gre za bakterijo z najmanjšim zaporedjem genov od vseh znanih živih organizmov, ki je sposobna samostojne rasti v laboratoriju. V sicer zelo zapletenem in dolgotrajnem postopku so dejansko uspeli ustvariti umetni (sintetični) genom te bakterije in ga transplatirati v receptorsko celico te bakterije. Kot sami trdijo, gre za dokaz principa o produciranju celic, ki temelji na genomskem zaporedju, ustvarjenem v računalniku. Z drugimi besedami, gre za logaritem, umetno ustvarjen software, ki narekuje organizmu kako se naj razmnožuje, kako ‘naj živi’. Kot pojasnjujejo sami, imenujejo tako ustvarjeno celico kot ‘sintetično celico’, čeprav ni popolnoma umetna, saj citoplazma receptorske celice ostaja naravna.

Zato ne drži, da so znanstveniki ustvarili življenje iz nežive snovi. Umetno je ustvarjena samo ‘programska oprema’, medtem ko še vedno rabimo ‘strojno opremo’. Znanstveniki so še vedno potrebovali receptorsko celico, naravno citoplazmo, v katero so vstavili ‘software’.

Človek bi rad bil Bog

Craig Venterjeva skupina ni prva, ki želi simulirati Boga. V slavnem poskusu iz leta 1953 na Univerzi v Chicagu sta se Stanley Miller in Harold Urey spoprijela z vprašanjem izvora življenja. Ustvarila sta pogoje, za katere sta domnevala, da so bili prisotni v začetnem obdobju Zemlje. S spustitvijo elektrike v mešanico vode in anorganskih sestavin sta ustvarila organske sestavine, gradnike beljakovin. Ker pa beljakovine (zrezek) še niso življenje (govedo), tudi ta eksperiment ni prinesel odgovora na vprašanje, kako je nastalo življenje.

Kljub temu nedavni znanstveni dosežek pomeni pomemben korak v razvoju znanosti, predvsem v sintetični biologiji, in predstavlja novo perspektivo pri razumevanju življenja. Pričakovati je, da bo to odkritje izhodišče za številne nadaljnje poskuse na tam področju, ki bodo v prihodnosti privedle do novih odkritij. Znanstvena odkritja sama po sebi ne morejo ogroziti obstoj človeka, lahko pa to storijo njihove zlorabe in napačne interpretacije.

Viri:

Creation of a Bacterial Cell Controlled by a Chemically Synthesized Genome

Vatikan o sintetični celici: “Podpiramo znanstveni napredek, a življenje lahko ustvari le Bog”

Scientists create cell based on man-made genetic instructions

Foto: Kriss Szkurlatowski, SXC

3 KOMENTARJI

  1. ta teza ‘Do zdaj s(m)o verniki verjeli, da lahko samo Bog ustvari življenje.’ zelo izziva (tako, da sem končno celo prijavil na tole stran;))

    kaj (krščanski) vernik verjame, je načeloma napisano v nicejsko-carigrajski veroizpovedi.
    vse ostalo so bolj ali manj tehtne, vsekakor pa spreminjajoče izpeljave.

    dobra pa je teza zato, ker mahoma odpre čuda dobrih vprašanj sholastične manire:
    – kaj je življenje
    – kaj je življenje človeka in kaj je življenje vsega ostalega in v čem je (versko ali tudi naravoslovno gledano) to različno
    – ali ljudje pri spočetju ustvarjamo življenje
    – kdo ustvari novega zajca
    – če lahko samo bog ustvari življenje in če ga ustvarimo še mi – ali smo ga premagali

    nisem šel brat originala vatikanske izjave, a v dnevniku piše, da so rekli “Naš zaključek je, da za nastanek življenja potrebujemo Boga“ kar pa je precej drugače kakor ‘življenje lahko ustvari le Bog”.
    če tole malo razpeljujem, se zdi, da pravijo, da je bilo nekoč ustvarjeno življenje (in za tisto je bil potreben bog), da pa se odtlej življenje poraja iz lastne moči in torej ne gre za pravo ustvarjanje (kar se mi zdi koherentno – če prav pomnim, je cerkev pred časom tudi zavrnila podporo kreacionizmu).

    zdi se mi sicer pametna drža cerkve (zadnje čase), ko se pri konkretnih odkritjih oglaša bolj ponižno v smislu pojasnjevanja svoje vloge (svetovanje pri smislu življenja), ne pa intepretiranja dogajanj v prajuhi in ad-hoc arbitraže o tem, ali nek znanstveni korak bogu jemlje vpliv (kar je tako ali tako nesmiseln dvom).

    ker si tudi v današnji družbi človek še vseeno daje precej posebno mesto (navkljub sočasnemu posmehovanju zgodovinskim antropocentričnostim), je naloga cerkve predvsem v rahločutnem tolmačenju te posebnosti. le na tej iskreni prepoznavi, v čem je današnji človek poseben od vsega ostalega na svetu, lahko potem sloni še bolj rahločutna (in zato nebojevita in zato vsaj kolikor toliko kristusova) argumentacija, zakaj se recimo ne smemo iti ustvarjanja himer.
    vsakršna ostala bramba svetosti življenja bo (moje mnenje seveda) uspela kot križarske vojne.

    bogopodobnost človeka pa tako ali tako pomeni prav to, da želi človek v vsem slediti bogu in ena izmed njegovih lastnosti je prav ustvarjanje.

  2. Izjava ‘do zdaj s(m)o verniki verjeli, da lahko življenje ustvari samo Bog’ bolj izhaja iz mojega osebnega pogleda in se ni nanašala na izjavo navedene vatinske izjave. Čeprav mislim, da je point isti. Po mojem mnenju je življenje nastalo iz nežive narave nekoč v zemeljski zgodovini in je šlo za enkraten dogodek. Od tistega trenutka naprej pa se živi organizmi reproducirajo, razmnožujejo in ne ‘ustvarjajo’. Nekoliko poenostavljeno povedano, menim, da se je življenje v najširšem smislu enkrat ustvarilo, odtlej naprej pa se zgolj reproducira in pojavlja v različnih oblikah. Če bo človek nekoč uspel ‘ustvariti’ življenje iz popolnoma nežive narave in na nek način uspel ponoviti dogodek, ki se je v zemeljski zgodovini vsaj enkrat moral zgoditi, bo po mojem mnenju to predstavljalo enega največjih znanstvenih dosežkov za človeštvo, hkrati pa bi to pomenilo popolnoma novo dimenzijo v razumevanju življenja.

  3. Tudi če se znanstveniki igrajo Boga, gre za določeno kreativno inteligenco, ki se igra Boga in pri tem uporablja tudi umetno inteligenco računalnika, ne pa za nekakšno slepo zaporedje naključnih naravnih pojavov. Zato te igrice ne morejo pomeniti dokaza proti Bogu, ampak prej dokaz, da obstaja neka kreativna inteligenca, ki je svet ustvarila. Tej kreativni inteligenci pa pravimo Bog.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite