Se zdaj že ve, kdo je ta češki Babiš?

3
329
Foto: Flickr.

Teden po volitvah na Češkem še vedno ni jasno, kdo bo hotel dihniti “ano”, se pravi “da”, vladni koaliciji s zmagovalcem Andrejem Babišem. Oziroma z njegovo stranko, ki se – ironija pa taka – imenuje Ano. Kar je po svoje čudno, ker se je v parlament navkljub petprocentnemu pragu prebilo kar devet strank.

Človek, ki ne pozna razmer, bi torej lahko menil, da se bo preostala osmerica med saboj prerivala in se trudila dobiti pri Babišu vsaj kak ministrski stolček. Še posebej zato, ker jih Babiš vse povprek snubi k sodelovanju.Toda za zdaj kaže prav obratno. Prav vsi: Socialni demokrati (ČSSD), nacionalistični demokrati (ODS), krščanska stranka (KDU-ČSL), župani (STAN), desnosredinski demokrati (TOP 09) in pirati javnosti sporočajo, da so pripravljeni na opozicijo, saj ne želijo pripadati ekipi z vodjem, ki je v policijski preiskavi zaradi suma o mahinacijah z evropsko dotacijo v višini dveh milijonov evrov, ki so bili namenjeni za njegov ranč Čapí hnízdo (Štorkljino gnezdo).

Andrej Babiš sam pa, vsaj za zdaj, noče sodelovati s Komunistično partijo in s fašistično oziroma prorusko, kar je na Češkem v bistvu eno in isto, desnico, ki jo predstavlja stranka SPD z vodjem podjetnikom Tomiom Okamuro. Vodilni boljševiki se trenutno med sabo precej kregajo, kajti dobili so manj kot osem procentov, kar je njihov najslabši rezultat od volitev leta 1921, fanatik Tomio Okamura, ki pa je dobil je več kot deset odstotkov glasov, pa je svojo predvolilno kampanjo zgradil na enačenju islama z terorizmom in zahtevah po referendumu, na katerem bi se državljani odločali o izstopu Češke iz EU.

Rezultat volitev je torej tak, da dominantni zmagovalec Babiš – vsaj zaenkrat ostaja sam.

Kdo je torej ta tajkun Babiš, ki je dobil trideset odstotkov glasov, kar je skoraj trikrat toliko kot je dosegla druga največja stranka za njim, po končanih volitvah pa se ga vsi kolikor toliko razumni politiki otepajo? Svetovni mediji, od britanskega Economista do nemškega dnevnika FAZ, se v zadnjih dneh trudijo poiskati razloge za njegov volilni podvig. Eni ga primerjajo s Trumpom, drugi z Berlusconijem, tretji z Orbanom. Toda vse primerjave šepajo. Razlogov njegove privlačnosti v deželi, ki je demokratsko že dokaj zrela, je seveda več. Ni le spreten populist, ki zna vse svoje škandale prikazati za izraz domnevne politične nevoščljivosti nasprotnikov in njihove umazane predvolilne kampanje. Babiš zagovarja mnenje, da Čehi ohranijo svojo nacionalno valuto in je ne zamenjajo z evrom, v isti sapi pa poudarja, da bi uvedba skupne evropske valute koristno vplivala na poslovanje njegovih podjetij. Naj povemo, da ima Babiš trenutno v lasti vsaj polovico češke prehrambene industrije.

Babiš je spretno zasedel izpraznjen politični prostor. Obljublja, da bo drugačen o politikov, ki so v zadnjih petindvajsetih letih krojili usodo češke države. O sebi meni, da v bistvu niti ni politik in se tudi nima namena družiti prav z nobeno skorumpirano politično mafijo, saj želi zgraditi državo, ki so jo doslej, tako vedno govori, vsi le zlorabljali za svoj lasten žep. In res je, da Čehi radi poslušajo tovrstne zgodbe, saj so v preteklih dveh desetletjih vladajoče stranke, predvsem ODS in ČSSD, z vrsto korupcijskih škandalov povsem izgubile zaupanje češke javnosti.

Plzenski škof Tomáš Holub je v pogovoru za časnik Hospodářské noviny, v katerem je komentiral volilne rezultate, pronicljivo komentiral, da so Čehi izgubili upanje in postali nepotrpežljivi, zato hočejo nekaj novega. Drugačnega od že preizkušenega. Kar je po svoje razumljivo. Škof Holub to razume, hkrati pa v tem vidi problem, saj so pripravljeni verjeti mesiji, ki obljublja raj na zemlji. In dejansko se je pokazalo, da je Babiš talentiran prodajalec obljub, da se bodo pod njegovim vodstvom na hitro uredili vsi nakopičeni družbeni problemi.

Je Babišev vzpon grožnja za demokracijo na Češkem? V svoji prvi izjavi po objavi volilnih rezultatov je dejal, da mora Češka ostati članica EU in zveze NATO. Zagotovil tudi je, da Češke nima namena preusmeriti proti vzhodu, proti Rusiji.

Lepo. Vprašanje, ki ostaja, je naslednje. Kdo mu je pripravljen verjeti, glede na to, da je že večkrat povsem spremenil svoje mnenje ter ga spretno prilagajal rezultatom mnenjskih raziskav? Svoj čas je recimo govoril, da Češka hitro rabi delovno silo iz tujine. Nekaj časa je omenjal potrebo po vsaj sto tisoč sirskih beguncih. Danes je obrnil ploščo in postal eden od glavnih protibegunskih šovinistov. “Niti enega begunca ne sprejmemo”, poudarja danes v istem duhu kot Okamura. Morebiti je ravno zato Andrej Babiš res lahko nevaren za demokracijo. Ker nima zadržkov, ne politične hrbtenice, ne lastne ideologije. Kot politik je popolnoma prazen. Toda ravno za to ima morebiti tako dober nos za obljube, ki jih vsem ponuja in ves čas spreminja.

3 KOMENTARJI

  1. Verjetno bo, sam brez jasnega stabilnega političnega kreda, kot premier peljal precej prilagodljivo pragmatično politiko brez velikih pretresov. To, da v vladi noče skrajnežev ne z leve, ne z desne, je dobro znamenje. Predvidevam, da bo na koncu vsaj ena ali dve zmernejši stranki pristali ob njem v koaliciji.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite