Še več socializma, prosim

33

2732964361_ebe3da5456_zOsrednji slovenski mediji pograbijo vsako možnost za serviranje še več socialističnih idej. Zadnje čase, sicer razumljivo, ob nastanku »združene levice«, nastanku stranke IDS in ob prazniku žena (8. marec). Ves spletni diskurz bi lahko povzel z naslednjimi besedami: Socializem je rešitev za vse.

Čudežna tabletka

Socializem je neko čudežno zdravilo, ki ima očitno oz. po mnenju nekaterih »intelektualcev« rešitev za vse. Za enakopravnost ženskega spola, denimo. Če je res tako, kako da to ni bilo doseženo že za časa nekdanje skupne države SFRJ? Ne samo to, ampak naj bi bil za neenakost kriv kapitalizem. Ob tem je spomin »intelektualcev« toliko kratek, da pozabijo, da pred dobo kapitalizma tudi ni bilo enakopravnosti. In da so pripadnice lepšega spola za časa povojne Jugoslavije trpele tolikšne muke kot še nikoli prej v zgodovini. Če seveda izvzamem obdobje čarovniških procesov, ampak tudi tam so jih mučili do priznanja in je potem sledila smrt, niso jih pa po več let mučili po taboriščih/zaporih ali na »svobodi«.

Predvidevanja

Marksistična teorija je predvidevala, da bodo z zmago proletariata in enakostjo ljudi presežena vsa problematična vprašanja. Tako enakopravnost spolov kot nacionalno vprašanje. Prva povojna leta je KPJ razglašala, da je bilo nacionalno vprašanje v Jugoslaviji rešeno že z revolucijo (v skladu s teorijo). Kaj kmalu so ugotovili, da temu ni tako, zato so želeli zadevo rešiti z nastankom jugoslovanske nacije, ki so jo odkrito propagirali. Potem so sredi šestdesetih tudi to opustili. 1967 je sledila Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika, nato 1970/71 Maspok itd., vse do krvavega zaključka v devetdesetih. Nič, kar so predvideli, in predvideli na podlagi teorije, ni uspelo.Torej je nekaj narobe s teorijo.

Neoliberalizem, ta grda pošast

Vsi zgoraj omenjeni »intelektualci« imajo skupnega sovražnika – neoliberalizem. Ta je v Sloveniji kriv za vse. Ne počne nič drugega, kot da ustvarja dobiček, za človeka mu je malo mar. Kriv je za slabo gospodarsko stanje države, kriv naj bi bil tudi za metanje denarja v banke. Slednje je sploh komična trditev, saj bi banke v neoliberalni atmosferi preprosto propadle in davkoplačevalskega denarja ne bi nihče porabljal za njihovo rešitev, že iz tega razloga ne, ker država ne bi bila lastnik bank. Bolj, ko govorijo o neoliberalizmu, več socializma se nam dogaja. Z reševanjem Celjske in Gorenjske banke bo država imela še večji delež v bankah, torej bo hkrati imela še več lovk napeljanih tja, kjer ni potrebno. In kaj ima navadni državljan od tega? Ali dobi v državni banki cenejši kredit kot drugje? Ali dobi boljšo obrestno mero? Ne, dobi zapiranje manjših poslovalnic.

Mimogrede, ste opazili, da slovenski mediji o propadajoči socialistični državi Venezueli zadnje čase bolj slabo poročajo?

Foto: Flickr

33 KOMENTARJI

  1. Smešno je to, da so grde skrajno neoliberalne stvari počeli ali vsaj botrovali prav tisti, ki se širokoustijo s socializmom.

    Rešitev za Slovenijo je več pravičnosti, poštenosti, odgovornosti in večja zaposlenost, zlasti mladih.

    Delo je najboljši vzgojitelj.

  2. Neoliberalizem je pojem, ki si ga je izmislila politika, da z njim straši ljudi. Slovenski problem je v dejstvu, da politika vzdržuje pogoje, v katerih ni svobodne konkurence, kar pa omogoča izkoriščanje posebnih položajev na trgu, izkoriščanje posebnih položajev pri pridobivanju kreditov, pri sedanji valdi tudi izkoriščanje posebnih položajev pri pridobivanju raznih subvencij.
    Namesto svobodnega trga, ki ljudi nagrajuje po njihovem delu, imamo še vedno ostanke neokomunističnega prerazdeljevanja BDPja, ki jemlje sposobnim in daje nesposobnim.
    Socializem je povsod na svetu dokazal svojo gospodarsko nesposobnost in nekonkurenčnost v primerjavi s kapitalističnim sistemom. Je pa nova doktrina, ki se odmika od liberalizma v tem, da ekonomisti povsod po svetu priznavajo potrebo države, da skrbi za okolje, ki omogoča poleg svobodne konkurence tudi večjo socialno varnost, boljše razvojne osnove in še cel kup drugih, v družbi ugotovljenih skupnih potreb. Seveda pa se opisani posegi države v modernih kapitalističnih gospodarstvih bistveno razlikujejo od dogajanja pri nas.
    Pri nas je temeljni namen državnih posegov v prerazdeljevanju po političnih in lobističnih interesih, ne pa ustvarjanje usmerjenih splošnih pogojev za dobro funkcioniranje družbe in države.
    Človeka čudi, da v državi, kjer je skoraj polovica prebivalstva tako ali drugače levičarsko usmerjena, nima VEČJE PRIZNANE VLOGE DRUŽBENI NAUK CERKVE.
    Le ta ima namreč veliko podobnih ciljev, kot jih imajo socialistične ideje, le metoda njihovega uresničevanja ni nasilna, pač pa je po tej doktrini prepuščena svobodni odločitvi odgovornih, krščansko osveščenih posameznikov.
    Prav to dejstvo pa v bistvu ilustrira obstoj neokomunističnega kulturnega boja, ki ni usmerjen k ustvarjanju nekih družbenih ciljev, pač pa je namenjen ohranjanju v komunizmu pridobljenim vzvodom moči, ohranjanju privilegijev in tržnih pozicij. Gre skratka za neokomunistični konservativizem, ki za svojega nasprotnika proglaša vse, kar ne zraste na njegovem zelniku, vse to pa poimenuje s skupnim pojmom “neoliberalizem.”
    Pojem ne pove nič!
    Je pa za neokomunistične vernike znak, da “državni sovražnik” še obstaja!

    • Bravo, Damjan Ahačič! Dober, smiseln in dovolj informativen komentar, brez nepotrebnega besedičenja in ovinkarjenja. Bilo bi dobro in koristno, ko bi ga vsi prebrali – tudi oziroma zolasti aktualni vladajoči politiki. HVALA!

  3. Zakaj je kapitalizem še vedno pri življenju je dejstvo, da je naraven sistem urejanja lastniških in družbenih odnosov. Posnema naravo, ker izhaja dejstva, da narava ni ustvarila ničersar enakega: “niti dva lista na veji, nista ista”. Socializem pa je šel v smeri proti naravi, ker je želel nasilno uvesti enakost, pod parolo pravičnosti, in se ni obnesel. Tudi tisti, ki govorijo o socializmu, dejansko živijo kot kapitalisti, drugače, zaenkrat, ne gre.

  4. Sam sem izumil novo besedno zvezo: demokratični fašizem!

    Mislim, da zaljubljenci v socializem zdaj razumejo, kakšni bedaki so.

  5. Strinjam se s piscem v celoti! Povdaril bi njegov zaključek o Venezueli. Če je namreč marsikomu razumljivo, da socializem, ki je nastal po revolucijah in množičnih pobojih in ropanjih, ne more uspevati, je pa Venezuela živ dokaz, da tudi socializem, ki je nastal po demokratičnih volitvah in brez revolucije in morije, ne pelje nikamor. Celo z nafto bogata država, ki skrene v socializem in avtoritarno diktaturo s kultom osebnosti (Chavez) nima več za toaletni papir! Živi primer kam pripelje t.i. demokratični socializem, ki ga zvito propagirajo zdaj pri nas strici iz ozadja s svojimi dominantnimi mediji in “novimi obrazi” v “novih strankah”! Žal jim bo v desetletjih indoktrinirano ljudstvo na volitvah nasedlo, kajti mediji delajo na tem s polno paro!

  6. velikokrat se rado poudarja, kako je družina temeljna enota, celica družbe. in če pogledamo, kako so urejeni odnosi znotraj neke povprečne, normalne družine, potem lahko ugotovimo ravno to, da ti odnosi temeljijo dejansko na socializmu ter solidarnosti. torej, močnejši skrbijo za šibkejše, tisti, ki imajo več, dajo tistim, ki nimajo dovolj itd. skratka, čisti socializem. mislim, si predstavljate očeta, ki bi zase vse nagrebel, otroke bi pa pustil lačne in bose? ali bi tak oče veljal za dobrega očeta? tak oče bi bil tipičen kapitalist. 🙂 kapitalizem namreč pomeni tekmovalnost, kjer sposobni, močnejši, iznajdljivejši poberejo vse, ostali dobijo pa komaj dovolj, ali pa še to ne. 🙂

    in takoj ko stopimo izven polja družine, pa te vrednote kar naenkrat postanejo neka pošast, ki naj bi ugonobila družbo. 🙂 seveda, to pa zato, ker ko človek stopi izven polja nekih osebnih interesov, ki znotraj družine ali širšega sorodstvenega kroga obstajajo, potem postane sebičen. 🙂 človeka skrbi, ali bojo njegovi otroci lačni, prav malo pa ga briga, če bojo lačni otroci njegovega soseda, ker pač ti otroci niso njegovi. 🙂

    socializem je vrednota, katere uresničevanje zahteva sposobnost ljubiti sočloveka, kar je seveda tudi krščanska vrednota. tega pa med ljudmi ni. ljudje smo sposobni ljubiti le tiste ljudi, ki jih imamo za “naše”, torej družinske člane, sorodnike, morda še prijatelje, potem pa ta ljubezen do sočloveka preprosto izgine in jo nadomesti sebičnost in želja po tem, da bi si zase nagrabli čim več. in za tako stanje seveda socializem ne pride v poštev, medtem ko je kapitalizem idealen. 🙂

    en vidik socializma pa predstavlja tudi pojem socialne države, ki iz socializma vleče predvsem vrednoto solidarnosti. socialna država pa naj bi slovenija bila že po sami ustavi. 🙂

    • Za Božjo voljo, kje socializem deluje, to je dela ljudi srečne? Primer, prosim! Če seveda ni pretežko …

      • a imaš družino? a ste srečni? potem socializem deluje. 🙂 razen če ne vladajo v vaši družini kakšni kapitalistični odnosi, torej v smislu, če je otrok bolj pameten, močnejši itd., potem mu daste več, če je manj pameten, manj sposoben, potem dobi manj ipd. 🙂

        socializem deluje tudi na primeru ljudi, ki so se recimo odrekli materialnim dobrinam in delajo v dobro drugih. torej, zase vzamejo toliko, kolikor potrebujejo, ostalo delijo z drugimi. npr. mati tereza, pedro opeka… to so v osnovi bili oz. so vsi socialisti. 🙂

        socializem v osnovi ne pomeni nič drugega kot to, da vsak dela kolikor zmore in vzame, kolikor potrebuje, odnosi med ljudmi pa temeljijo na solidarnosti. a ti res vidiš v tem nekaj slabega? 🙂 se pravi, tisti, ki zmore več, dela več, tisti, ki rabi več, vzame več. ampak tak princip za večino ljudi ni uporaben, ker večina ljudi je sebičnih in bo težko pristala na to, da bi recimo sadove svojega dela delila s drugimi. ampak tak princip je v družini nujen, zato pač znotraj družine solidarnost velja in deluje in taka družina je potem srečna. 🙂

        • Daj no, tole je pa že čisto trolanje. Pripisovanje družinam socialistični predznak je enaka bedarija kot debate o tem, ali je bil Jezus socialist ali kapitalist. Glede na to, da je družinsko življenje temeljna značilnost človeka in predhaja vsakšrni ekonomski teoriji, družina ne more biti socialistična ali kapitalistična (ali komunistična/anarhistična) ampak je samo družinska.
          Torej, ne moreš dati primer srečne družine, to imenovati socializem in ga prenesti na celotno družbo. Enako za samoomejevanje, dobrotje in alturizem, ki nikakor ni ekskluzivna lastnost socializma, prej obratno.

          • socializem ni nič drugega kot izpostavljanje določenih vrednot, na osnovi katerih naj bi bili urejeni medčloveški odnosi in s tem družba. te vrednote so pa iste ali zelo podobne vrednotam, na osnovi katerih funkcionira družina. to je pač dejstvo, ali je nekomu všeč ali ne. bistvu družine je skrb za šibkejše in solidarnost. to je pa tudi bistvo oz. cilj socializma. tako da temeljni odnosi znotraj normalne družine so tipično socialistični. glede tega pač nimamo kaj izumljat neke amerike.

            moja poanta je pa ravno v tem, da ljudje v osnovi znotraj družine, ki nam seveda tudi največ pomeni, dejansko prakticiramo socialistične vrednote, izven družine pa potem nanje pljuvamo kot na nekaj najbolj zavrženega, to je pač tista ironija. 🙂

            dobrota, altruizem, solidarnost so zgolj (potencialne) človeške lastnosti, ki jih nekater ideologije smatrajo za vrednote, druge pa ne. bistvo kapitalizma kot takega ni niti dobrota, niti altruizem, niti solidarnost, niti skrb za drugega, itd., zato je za neko civilizirano družbo potrebne tudi vrednote, ki kapitalizem kot tak blažijo. tisto direktno nasprotje kapitalizma pa je ravno socializem. in doprinos socializma k moderni državi, ki seveda tudi izvaja tržno gospodarstvo oz. ekonomijo je ravno socialna komponenta. tako da moderna država je seveda v osnovi kapitalistična, ampak hkrati tudi socialna (socialistična). to, da npr. dobimo penzijo ni kapitalistična pravica, ampak socialna. to, da smo upravičeni do bolniškega dopusta, ko smo bolni, tudi ni kapitalistična pravica, ampak socialna. brezplačno šolstvo tudi ni pravica prostega kapitalističnega trga, ampak pravica socialne države. tako da treba se je zavedati, da zadeve niso črno-bele.

      • pa še to: razlog, zakaj socialistične države ne funkcionirajo je predvsem zato, ker ljudje delujejo po principu: delal bi čim manj, vzel pa čim več. in na tak način se seveda sistem prej ko slej sesuje, ker če nobeden ne dela nič in hoče imet vse, potem kako se bo pa tak sistem vzdrževal? 🙂 se ne more in zaradi tega so vsi državni socializmi propadli, ker smo ljudje sebični. nihče ne bo delal več zato, da bo tisti, ki je sposoben delati manj, dobil enako ali pa približno kot on. take solidarnosti pač med ljudmi ni oz. je zelo redka.

        • Smo že pri tem. Socializem je fajn, le ljudje so problem.

          Socializem je delal na tem, da se odstrani zanj neprimerne ljudi – samo je potem zmanjkalo ljudi.

          • socializem je pač nek ideal, ki mu pač veliko ljudi ne more ali pa noče slediti, ker se jim pač ne zdi smiseln. saj s krščanstvom je podobno. koliko ljudi od tistih, ki se imajo za kristjane, dejansko sledi krščanskemu nauku? 🙂

      • Aladar, vidim, da se norčuješ, ker imaš toliko rumenega.

        To, kar ti opisuješ, nima veze s socializmom. Socializem je to, da ti država preko nadzora nad ključnimi podjetji vsiljuje svojo diktaturo.

        • Noben meni znan socialist ne govori o socializmu to kar Aladar. A on to neki svoj lastni socializem kreira?
          Kao družina je socializem?
          Država je družina.

          • V resnici je tako, da ima vsak o socializmu idealizirano sliko – za vse slabo so pa krivi ljudje, ker ne delajo tako, kot socializem zahteva.

            Pa naj bo to Aladar ali kdo drug.

          • poanta socializma je pri vseh, ko o socializmu govorijo podobna, ampak gre se za to, da ko je govora o socializmu, potem ni govora o urejanju družbenih področij, kjer ta obstaja že po naravi stvari in ki so zasebne narave, kar seveda tudi družina je.

            družina ni socializem, ampak je skupek medčloveških odnosov, ki temeljijo na tipičnih vrednotah socializma: solidarnosti in skrbi za šibkejše. to sta dve vrednoti, ki sta temeljni za socializem. tako da v osnovi smo vsi ljudje ali pa večina nas, ki ima družine, socialisti, samo eni se tega očitno ne zavedajo. 🙂

          • @alojz,

            popolnoma enako velja za kapitalizem. ko je leta 2008 prišlo do tistega finančnega zloma in krize, so tudi eni trdili popolnoma isto. da ni šlo za problem kapitalizma, ampak so bili krivi ljudje, ki niso delali tako, kot kapitalizem zahteva. 🙂

            drugo je, da tega, kar praviš, sploh ne trdim. trdim namreč ravno obratno, torej ne to, da so ljudje preslabi ali predobri za socializem, ampak da pač s socializmom niso kompatibilni. za povprečnega človeka ni naravno, da bi bil altruist in da bi ga skrbelo za druge. in ljudi pač ne moreš prepričati da naj bojo nekaj, če to niso, še posebej, če od tega nimajo nobene koristi. kapitalizem je pač bližje človeški naravi kot socializem. učiti ljudi socializem je skoraj tako, kot učiti leva, da bi jedel travo in ne mesa. 🙂

        • norčujem se iz tistih, ki tako bojevito obstojajo nekaj, kar potem tudi sami živijo. 🙂

          to kar ti opisuješ je le en aspekt t.i. državnega socializma. socializmov je v osnovi več vrst, ampak vsem je skupno ravno to, da se med ljudmi ne dela prevelikih razlik in da ima vsak posameznik v družbo dovolj, da dostojno živi.

  7. Jaz ne razumem gneva avtorja nad medijsko promocijo socializma. Treba je pač razumeti, da mediji promovirajo tisto, kar si ljudje želijo. In Slovenci (ter ostali državljani) si večinoma pač želimo socializma. Seveda obstajajo takšni, ki so načeloma proti (oziroma jim je všeč, dokler so prejemniki solidarnosti, sami pa ne bi prispevali ničesar) in celo takšni, ki so proti tudi v praksi. Ampak takih je zelo zelo malo.

    In ne razumem, zakaj bi zaradi njihove občutljivosti morala trpeti večina.

    • po čem pa lahko trdiš, da je večina za socializem? Po tem, da je za ven iz socializma gasovalo 95% gasovalcev ali v tem, da imajo tiste stranke, ki propagirajo socializem 1-2% volilne podpore (glede na ankete).

    • Mislim, da moram to komentirati.
      Opažam, da podobni kot so ti vedno znova glede desnega pola operirate z nekimi procenti in stalno dajate vtis da je v Sloveniji razmerje 90:10 ali 80:20.

      Tako pa so bile zadnje volitve denimo med desnico in levico izenačene.

      Na prvih volitvah za predsednika, ki jih je Pučnik izgubil je bilo 58% vs. 42%. To je bila posledica predvsem negativne medijske kampanije in že takratne zaslepljenosti dela katoličanov.

      Če se iz polja desne politične opredeljenosti premaknemo na duhovno-nazorsko. Tudi verne ljudi se pogosto marginalizira tako, da se preračuna delež glasov za NSI ter SDS – 45.000 + 280.000 = 335.000. 335.000 od 2.000.000 pa je? 16% 🙂
      Se pravi je v Sloveniji 16% katolikov/desničarjev 🙂

      To seveda ne drži. Ne upošteva se (namerno) številnih drugih predpostavk. Tudi če upoštevamo najnižje ocene števila katolikov in ga zmanjšamo še malce pod zadnji popis, recimo 50%, pridemo na 1.000.000 oseb. 50% prebivalstva.

      Če upoštevamo specifiko Primorske kjer dobršen del (zelo) pobožnih katoličanov voli SD tam lahko prištejemo cca. 100.000 ljudi na vsakih volitvah, ki kljub svoji katoliški veri ne volijo SDS ali NsI (ali SLS in DLGV če hočete).

      Potem je tu še SLS s svojimi med 50.000 – 80.000 volitvi od katerih je večina katolikov.

      Potem del volivcev DLGV, ki je bodisi katolikov, bodisi ne-levih.

      Po prvih sondažah pred volitvami je takrat še klasično-liberalna DLGV dobila 24%.

      Je pa res, da je katoliški oziroma desni del naroda PRESTRELJEN. Tu se skriva izvor tvojega razmišljanja – kako vidiš katoliški tabor. Zato se tudi kategoriji katoliški in desni NE UJEMATA. Ker imamo pač zelo veliko preprostih vernih mamk, ki so leta 2011 na volitvah po maši šle na volišča in obkrožile PS 😉
      V grobem je tako, da je levica bolj skrajna in da je zmerne levice bolj malo – cca 10% totalitarne, 20% skrajne in 10% zmerne, kar znese avtomatskih 40% na vsakih volitvah.

      Desnica pa nima tega močnega jedra zaradi zgodovinskih okoliščin (prestreljenost povojne Cerkve z vohuni, Grmič, pragmatično ponižno sprejetje socializma s strani katoliškega korpusa). Pri desnici lahko govorimo o odsotnosti skrajne desnice in o max. 20% resne desne desnice ter cca 15% zmerne sredinske desnice. To da vedno znova tam rang med okoli 35%.

      Tu se problem ne konča. Problem je, ker je med ostalimi 25% sredinskih prevladujoč delež katolikov. Mlačnih. Ki konservativnih vrednot ne delijo in so zelo potuhnjeni, navajeni, da je Cerkev ponižana in ponižna še iz socializma – ker nikoli niso vedeli kakšen položaj in pravice ima Cerkev v modernih zahodnih državah.

      35% + 25% je nato potencialni celotni desni in katoliški korpus. A še vedno brez 15% katolikov ki so trden del levega pola. Korpus, ki bi ob enotni, trdni organiziranosti tvoril večino.
      A je celo v DEMOSU ni. Ob takrat 83% udeležbi, ki nam daje še najboljši pregled stanja sil, je krščanska opcija (ob takratnem 75% deležu katoličanov po popisu) zmogla: SKD 140,403 glasov, oz. 13%, SKZ 135,808 glasov, oz. 12,6% in zelo pogojno SDZ 102,931 oz 9,5%.SDZS je bila po usmeritvi leva socialdemokratska. Torej ob najbolj strogem preverjanju rezultata pridemo na 25,6% (SKD+SKZ) oz. 35% (+SDZ). To je DALEČ od kakršnihkol 75%!!! Do je daleč od kakršnegakoli približka gladke zmage HDZ na prvih volitvah na Hrvaškem :=)

      Da razumemo današnje stanje desnice, frustriranje in prepucavanje med SLS, NSI in SDS, je potrebno razumeti ZGODOVINO. O tej pa se na Časniku premalo govori!!! Katoliški del slovenskega naroda je bil skupaj z njegovimi elitami v/po vojni ANIHILIRAN. Tega se ne zavedamo. Z vsemi meščani, teologi, velikim delom župnikov, bogatih kmetov, industrialcev, obrtnikov, medijev (Bogoljub, Slovenec in desetine podobnih medijev) in organizacij (Orli, Marijina društva, Katoliška akcija) vred. ZELO MALO tega je bilo po osamosvojitvi nadomeščenega! ZELO MALO!

      75% Slovencev, ki so bili do osamosvojitve katoličani in njihovo vero ter vsaj načelno spominjanje nekaterih predvojnih cerkvenih tradicij, je skupaj držalo max 10% prebivalstva (!!!), ki je bilo najtrdneje zavezano katoliški naravi Slovencev. Ti so dali škofe (Vovk), duhovnike (v nekaterih krajih zelo veliko), teologe (Trstenjak, Strle), ohranjali predvojne tradicije, kot je molitev rožnega venca, molitev v družini in trdno prenašanje vrednot, praznovanje ne samo Božiča in Velike noči, temveč tudi spominjanje ostalih praznikov itd. 10%!

      TO je DEJSTVO in tega bi se morali tudi na Časniku zavedati. Iz tega na nek način štartamo še sedaj, leta Gospodovega 2014. In glede na to situacijo moramo narediti načrte. In se ne slepiti, da ni težav, če mladi po birmi zapuščajo Cerkev zaradi preslabe kateheze in zaradi odsotnosti zgleda staršev, ki govorijo da “po birmi ti oa ne bo več treba k maši.” in ki govorijo da so dobri ljudje, ker da Bog že ve in ker gredo na Božič pogledat v cerkev in za Veliko noč pojedo šunko. Iz tega štartamo in glede na te okoliščine, če se izrazim po socialistično, potrebujemo PLAN. 5-letni, 10-letni, 15-letni, 20-letni. In dobre ljudi ki ga bodo izvajali.

      • Hvala za tvoj izčrpen komentar in ja ne mislim da je razmerje 90:10, ampak se mi zdi popolnoma neumno razglašati, da je večina za socializem, ker je to nemogoče potrditi. Prav tako nisem trdil, da so bili vsi katoličani tisti, ki so gasovali za osamosvojitev, ampak samo to, da so glasovali za pot ven iz socializma. Levi pol je pač levi pol in ne ga ne moremo enačit s socializmom.

    • Ker si ti komunajzer, misliš, da imaš pravico vsiljevati svojo diktaturo drugim.

      Socializem je zlo.

  8. Socialistična elita ljudstvo pelje v še več socializma, v še več lakote, v novi holodomor.
    Zakaj?
    1. ne znajo gospodariti
    2. lažje je vladati obubožani in lačni množici

    • Socialistična elita zna gospodariti zase! Zna predvsem krasti in to počne z veliko lopato!
      Namesto, da bi se poslanci lotili vprašanja provizij v zdravstvu, ki predstavljajo skoraj pol milijardni znesek in predstavljajo več milijardni posel, izvajajo pa ga nekdanji sodelavci udbe, se raje lotijo zaslužkov zdravnikov, ki jim sistematično onemogočajo normalne delovne pogoje in normalni zaslužek za njihovo delo.
      Za rudarje je lumpenproletarskim teoretikom vsaka plača premajhna, za zdravnike je takoj prevelika!
      In ker so za spodbujanje nevoščljivosti zdravniki, ki so glede na povprečje sposobnejša populacija, zelo primerni, nam tisti, ki nas že dolgo kradejo, preko medijev uperjajo prst prav v to populacijo!
      Narod pa pelje, kot je peljal Parlament, ko je Vogrin uperil prst v očitno korupcijo in nepotizem!

  9. T.i. “demokratični socializem” je samo drugo ime za isto stvar, nekaj kar smo že imeli: “socializem s človeškim obrazom”.
    IDS, ne hvala.

  10. Statistika ni tu kaj prida. Lahko imaš 90% katoličanov pa lahko komunisti dobijo 90% glasov. Ker to za koga glasuješ ne pomeni identitete s programom, z idejo. Za komuniste so vsi glasovali, ker so bili nasilneži, zaradi strahovlade, zaradi “železnih kroglic” na voliščih. Hitler je “demokratično” zmagal. Vsi so šli za njim. In tako je tudi pri nas, še danes.
    Demokracija je po volitvah! Ne na volitvah. Demokracija je potem, ko si politika ne upa delati podlosti in zganjati hudobije. In to vsa štiri leta vmes med volitvami.

Comments are closed.