Včeraj sem bil gost na Odmevih. Medtem, ko so minute tekle, mi je postajalo vedno bolj jasno, da ključne teme ne bomo odprli. Kruta usoda dotičnega zdravnika in njegovih psov je tragična. Poročanje medijev o vsej zadevi je povečini neokusno. Ključno vprašanje pa je nekaj drugega: Zakaj se je ta zgodba tako “prijela”?
Menim, da je vzrok za to razočaranje ljudi s pomembnimi inštitucijami in s tem povezano nezaupanje vanje. Ker gre za človeka, ki je poznal in sodeloval z vplivnimi pravniki in politiki, so ljudje na osnovi lastne izkušnje s sodstvom verjetno sklepali, da mora tu nekaj smrdeti. Kar so zvedeli o okoliščinah vrnitve psov lastniku, jih je le potrdilo v njihovem sumu. Vse nadaljnje ravnanje inštitucij in vplivnih posameznikov je le prilivalo olje na ta ogenj. Ne sodstvo ne vlada ne policija si s svojim ravnanjem niso dvignili ravni zaupanja med ljudmi.
Oligarhija razkroja zaupanja ljudi v državne inštitucije ne moti. Prej nasprotno. “Ta kratko” bodo potegnili navadni državljani. Le-ti so že zdaj drugorazredni, ko gre za dosego pravice pred sodiščem.
Vlivni ljudje poskušajo nadzorovati poročanje medijev o tej zadevi. Toda pri tem uporabljajo orodja starih medijev, ki v času interneta niso več učinkovita.
Zanimivo razmišljanje o tem ima tudi Stanislav Kovač.
