O nižjih davkih lahko le sanjamo, saj Levica nakazuje udar na javne finance

5
1571

Povsod po svetu se ob nastopil novega predsednika vlade sprožijo razmišljanja in ugibanja, kaj pomeni moštvo izvršilne oblasti za prihodnje delovanje gospodarstva v državi.

Skrb za prihodnost je sorazmerna z velikostjo in mednarodnim vplivom posameznega nacionalnega gospodarstva. Usoda Slovenije ni deležna večjega zanimanja vse od časov, ko je bila naša država zaradi neustreznega odziva na finančno krizo resna kandidatka, da bi morale naše javnofinančne težave reševati mednarodne finančne inštitucije oziroma trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). Varčevalni ukrepi druge Janševe vlade, ki so jih naslednje vlade selektivno in zelo počasi sproščale (nekateri veljajo še danes, po petih letih konjunkture), dober odziv izvoznikov na večje povpraševanje in oživitev gradbeništva so prispevali k solidni rasti slovenskega gospodarstva v celotnem obdobju Cerarjeve vlade.

Letošnje poletje je število zaposlenih v Sloveniji doseglo predkrizno raven in tudi delež brezposelnih je že blizu najnižjih vrednosti. Slovenija ima rekorden presežek v plačilni bilanci (po domače povedano: več denarja pride v državo zaradi izvoza in investicij, kot ga gre iz države zaradi uvoza, plačila obresti in dividend) in znaša že 7 % BDP. Kaže, da bo tudi letos imel državni proračun presežek.

Če povzamem: Marjan Šarec je vodenje vlade prevzel v obdobju, ko je Slovenija gospodarsko gledano v zelo dobrem stanju. Ker je očitno, da so vzroki za razmeroma dobro stanje zunanji (povpraševanje iz tujine), notranji pa le na ravni vse bolj učinkovitih gospodarskih družb, bo za ohranjanje takega trenda dovolj že, če vlada ne naredi ničesar. Dokaz za to je razpadla Cerarjeva Vlada, saj je težko najti kakšen njen ukrep, ki bi lahko bil vsaj delni vzrok za trenutno visoko gospodarsko rast.

Če pa v prihodnje v evropskem gospodarstvu pride do zastoja in krize, lahko neukrepanje ali napačno ukrepanje kaj hitro povzroči globoko domačo krizo in padec blaginje. K sreči temnih oblakov trenutno ni na obzorju, a težava je v tem, da je ob prvih znakih krize pogosto prepozno za ukrepanje.

O nižjih davkih lahko le sanjamo

Kljub temu da ima Slovenija proračunski presežek, pa ima še vedno razmeroma visok strukturni primanjkljaj (to pomeni, da imamo presežek le zaradi visoke gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer, v bolj neugodnih okoliščinah pa bi imeli deficit). Glede na sestavo vladajoče koalicije in vpliv stranke Levica na delo vlade se nam na področju povečanja vzdržnosti javnih financ ne obeta nič dobrega. Že letošnji ukrepi vlade, ki je opravljala tekoče posle, so sprožili opozorila fiskalnega sveta, da se strukturni primanjkljaj povečuje in da se utegne v prihodnjem letu še povečati. Sodeč po »dosežkih«, s katerimi podporo Šarcu utemeljuje stranka Levica, se nam obeta udar na javne finance, ki ga bodo skušalo blažiti s povišanjem davkov. O znižanju davkov na predkrizno raven lahko le sanjamo.

Vodilni politiki koalicije 5 + 1 se zavedajo, da njihovi volivci na zadnjih volitvah niso glasovali za spremembe niti na področju ekonomske politike niti sicer. Blaginja je bila seveda pomembna predvolilna tema, a zavest med slovenskimi volivci, predvsem tistimi, ki volijo leve stranke, da je mednarodno konkurenčno gospodarstvo temelj za kakršno koli vzdržno povečanje blaginje, je zelo slaba.

5 KOMENTARJI

  1. Po mojem je v sedanjih razmerah ena najkoristnejsih stvari za drzavo, ce ima proracunski presezek in ce z zamenjavo kreditov za nizkoobrestna zmanjsuje zadolzenost drzave izrazeno v BDPju. Temu ne bo ploskalo ne prebivalstvo, ne gospodarstvo, je pa enostavno odgovorno in pametno.

  2. Po mojem je tudi pomembnejse od povecevanja ali zmanjsevanja proracuna ter davkov njihovo prestrukturiranje v smeri podobnsti zahodnim povprecjem. V proracunu bi vec morala dobiti obramba, izdatki za zdravstvo si zasluzijo dvomestno stevilko v BDPju. Nekateri socialni izdatki so pretirani, prav tako standardi v vrtcih in osnovnih solah. V kulturi se po eni strani zapravlja, dediscina pa je podhranjena.
    Delo je v Sloveniji prevec obdavceno, dobicek in lastnina, vkljucno nepremicnine nesorazmerno malo. Delavci v primerjavi z delodajalci dajejo prevelik delez za zdravstvo in pokojnine oz. bi bil delez slednjih lahko nekoliko visji.
    Prestrukturiranje skratka v smeri racionalnih zahodnoevropskih povprecij.
    Mnogi bi nergali in redkokdo ploskal. A je to po mojem pametno in odgovorno. Najlazje je zvisevat pravice in znizevat davke. In prelagat bremena na prihodnost.

    • Večja obdavčitev dobička se mi zdi dokaj logično mesto kjer bi se dalo najprej dvigniti davke. Seveda ne tako drastično kot je napovedano. Zvišano obdavčitev nepremičnin in lastnine bi bilo verjetno veliko težje speljat mislim, da na kaj takega nismo pripravljeni ne mi ne naša ekonomija. Hkrati bi bilo na mestu znižati davke na delo. Namesto preusmerjanja novega davka v proračun kjer se prej ali slej porazgubi tako, da je v takem primeru, prej posledica več politične korupcije, končni učinek dviga davka pa (spet) ničen. Delo je preveč obdavčeno, dobiček pa slabo obdavčen; Slovenski bogataš je malo obdavčen, slovenski revež je pa zajetno obdavčen. Tak je žal povzetek slovenskega davčnega sistema. Za to se lahko zahvalimo in levim in desnim. Skratka, kdor želi spreminjat slovenski davčni sistem, bi bilo lepo, da enkrat za spremembo ne pomisli nase ampak na večino slovenskih smrtnikov, ki životarijo tam okoli praga revščine. Naj spomnim, da se sodeč po nekaterih njegovih starejših izjavah, celo Akrapovič strinja glede preveč obdavčenega dela. Je pa tud vprašanje, če država zviša še davek na dobiček drugo pa pusti naprej gniti, kaj potem sploh še dela Slovenijo privlačno za vlagatelje oziroma tako imenovani kapital? Kaj sploh pomeni kapital? Je to veliki kapital? Zahodni kapital? Kje je meja med kapitalom in gotovino? Pojem kapital se vse prevečkrat uporablja kot mašilo.

  3. Jaz se pa vseeno resno sprašujem, ali nam gre zdaj res tako dobro. Visoka gospodarska rast je samo eden izmed mnogih indikatorjev v družbi, predvsem odsev trenutnega stanja. Številni so drugi indikatorji, ki dobrega stanja ne potrjujejo. V mnogih lestvicah mednarodne primerjave vztrajno padamo. Po novoustvarjeni vrednosti na zaposlenega smo v evropskih okvirih še vedno med najslabšimi, kar pomeni, da se visok porast zadolžitve v zadnjih 10 letih (z 8 na 33 mia €!) ni odrazil v propulzivnejši zahtevnejši proizvodnji. Skratka, trenutna visoka rast vzbuja prevelike apetite v sferi potrošnje.

  4. Javni dolg:

    Na tej strani, ki se sklicuje na podatke slovenske vlade (in na splošno vlad držav za katere objavljajo podatke) …

    https://www.nationaldebtclocks.org/debtclock/slovenia

    … so še na začetku tega leta beležili 32,6 milijarde, sedaj prikazujejo 35,6 milijard dolga za Slovenijo.

    Podatki z različnih spletnih strani se razlikujejo tudi za 10 odstotnih točk, vendar neko primerjavo pa le nudijo. Postkomunistične države s katerimi smo bili leta 1991 na “startni” črti precej pred njimi, pa nas danes dohitevajo in prehitevajo. Če začnem na severu (podatki z neke druge spletne strani) JD v deležu BDP:

    Estonija 9,7%
    Litva 41,8%
    Latvija 38,7%
    Poljska 44,7%
    Češka 40,8%
    Slovaška 52,4%
    Madžarska 75,1%
    Romunija 39,3%

    Vse te države se bodo lažje spopadle z naslednjo krizo. Slovenija daje za vojsko manj kot 1% proračuna in cca 10% za obresti na najete kredite, torej več kot za zdravstvo. V zadnjih 4 letih se je v javnem sektorju zaposlilo cca 10.000 novih ljudi. To opravičujejo z zaposlovanjem v prosveti in zdravstvu, otrok pa imamo manj in čakalne vrste so se povečale??? Slovenija je na napačni poti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite