Usoda Bitcoina in podobnih kriptovalut je pogojena z odnosom ljudi do sodobnih tehnologij. Bolj kot ljudje zaupajo tehnologijam pri opravljanju finančnih transakcij, močnejšo bazo v takšnem okolju imajo kriptovalute, da prerastejo okvir špekulativnih naložb in se razvijejo v pravo denarno sredstvo.
Kriptovalute so obnorele svet. V tem hipu se po svetovnih finančnih centrih trguje s preko 1.508 kriptovalutami, njihova priljubljenost med vlagatelji pa ostaja zelo visoka. Da gre za ogromen trg dnevnih nakupov, potrjuje podatek o obsegu trgovanja s kriptovalutami, s katerimi se v tem hipu trguje na finančnih trgih: 518,37 milijard ameriških dolarjev. Po obsegu trgovanja največji kriptovaluti Bitcoin je vrednost v zadnjem letu poskočila za 942%.
Poglejmo nekaj najbolj zanimivih izjav vplivnih posameznikov o kriptovaluta in o bitcoinu. Mnenja med njimi glede prihodnosti kriptovalut in glede pomena kriptovalut so zelo raznolika. Izjave so pobrane s portala Bloomberg. Paul Krugman bi naj denimo pred nekaj več kot štirimi leti izjavil nekako takole: »Bitcoin je zlo. A lahko ta reč sploh deluje?« Richard Branson je bolj pragmatičen in pravi nekako takole: »Bitcoin kot valuta deluje. Lahko iznajdemo tudi druge valute, ki so še boljše. Nekateri so obogateli z Bitcoinom, nekateri pa izgubili. Vrednost se spreminja, a ljudje služijo tudi zaradi volatilnosti.« Vsem dobro poznani ustanovitelj Microsofta Bill Gates vidi v kriptovalutah nov denar: »Bitcoin je navdušujoč, saj kaže, kako poceni je lahko denar. Bitcoin je boljši od denarja, saj ti ni treba biti fizično na istem mestu in ob večjih transakcijah.« Popolno nasprotje mnenju Warrena Buffeta, finančnega mogotca in lastnika finančnega imperija Berkshire Hathaway, ki je zelo kritičen: »Bitcoina ne moreš ovrednotiti. To ni naložba, ki bi ustvarjala vrednost. Bitcoinu se piše slab konec.« Janet Yellen, bivša guvernerka ameriških Zveznih rezerv pravi, da gre za visoko spekulativno naložbo, ki ni uradno plačilno sredstvo. Britanska premierka Theresa May denimo izpostavlja vidik tajnosti izvajalcev transakcij s kriptovalutami, saj kriptovalute vsaj uradno niso priznane kot denar in torej zanje ne velja regulativa, ki velja za denar, kar bi naj spodbujalo financiranje kriminalnih združenj. Robert Shiller, Nobelov nagrajenec iz ekonomije napoveduje bitcoinu popoln zlom, a hkrati poudarja, da to ne pomeni izginotja Bitcoina, ki lahko preživi.
Robert Schiller, med drugim avtor zelo priljubljene knjige Neracionalno pretiravanje, je nedavno primerjal priljubljenost kriptovalute Bitcoin z manijo na tulipane iz leta 1636. Tako imenovana tulipomanija se je pričela jeseni leta 1636, sprožila pa bi jo naj odločitev nekaj kupcev, da si vnaprej rezervirajo nakup tedaj zelo priljubljenih tulipanov še v času, ko ti še niso bili vsajeni, torej približno pol leta pred dobavo. Nakupi še neobstoječih tulipanov so sprožili val navdušenja pri kupcih, ki se je raztegnil v januar 1637. Navdušenju je sledil hiter porast cen tulipanov, ko je vedno več kupcev tulipanov zaslutilo, da bi lahko v kratkem času zaslužili s hitrimi prodajami in nakupi tulipanov. Trend naraščanja cen tulipanov je trajal vse do 3. februarja, ko se je ob približno 50-kratniku začetne cene zgodil nagel preobrat. Cena tulipanov je nenadoma močno padla in se šele konec leta 1637 ustalila na predkriznih vrednostih. V določenem trenutku so cene tulipanov presegale cene bivanjskih enot.
Shiller najbrž dobro ve, da tako oddaljenih dogodkov ni moč primerjati, saj nastajajo v različnih okoliščinah. Primerjava tulipomanije z Bitcoinom je torej le delno na mestu. Res je, da je Bitcoin doživel nagel vzpon, podoben naraščanju cen tulipanov v obdobju tulipomanije, vendar spreminjanje vrednosti kriptovalut je zelo negotovo, cene pa se naglo gibljejo v obe smeri, enkrat navzgor in drugič navzdol. Kriptovalute namreč imajo intrinzično vrednost v tem, da se v resnici lahko razvijejo v denar in ta negotovost, ali se bo to zgodilo, v veliki meri hrani njihovo vrednost. Racionalno je prepričanje v nastanek povsem pravega digitalnega denarja, kjer bomo lahko opravljali nakupe v navideznem digitalnem svetu sodobnih tehnologij. Usoda Bitcoina in podobnih kriptovalut je pogojena z odnosom ljudi do sodobnih tehnologij. Bolj kot ljudje zaupajo tehnologijam pri opravljanju finančnih transakcij, močnejšo bazo v takšnem okolju imajo kriptovalute, da prerastejo okvir špekulativnih naložb in se razvijejo v pravo denarno sredstvo.
Rok Benkovič, trgovec s kriptovalutami, svoje delo opravlja na eni od tajskih plaž (https://www.rtvslo.si)
Ob razpravi o kriptovalutah ne moremo mimo uradnih inštanc bančno-finančno-političnega sistema gospodarjenja. Razmišljanja vodilnih politikov, monetarnih ekonomistov in bančnikov o Bitcoinu se nagibajo v smer, da gre za visoko špekulativne naložbe, ki jih je treba nekako znati obvladati in jih postaviti v regulatorni okvir, a hkrati je moč iz njihovih izjav razbrati negotovost glede tega, ali se bo tehnologija uspela do zadostne mere razviti, da bi kriptovalute pričele resneje izrinjati uradna plačilna sredstva in s tem zamajati temelje bančnega sistema, kot ga trenutno poznamo. Odgovora na vprašanje o končni usodi kriptovalut vam v tem hipu seveda ne morem dati. V tehnološko moderni Južni Koreji, kjer so se kriptovalute hitro prijele, so oblasti že sprejele ostre ukrepe za zajezitev kriptovalut. Kakšen bo odgovor razvijalcev kriptovalut in v kolikšni meri bo obveljalo navdušenje Petra Thiela, ustanovitelja plačilnega sistema Pay Pal, nad Bitcoinom, ki je po njegovem že dosegel stopnjo rezervnega plačilnega sredstva, pa bo treba še počakati.
