Še drug pogled na Patrio – izjava pobude Evropska Slovenija

3
181

Evropska-Slovenija-12PREJELI SMO.

Iniciativa za Evropsko Slovenijo je odziv generacije 1972-1982, t.i. nevidne generacije mladih do 40 let na stagnacijo javnega diskurza in s tem zastoj slovenske republike, oz. celo njen zdrs nazaj, od koder se je le s težavo izvila pred nekaj več kot dvajsetimi leti. Poziv k »Evropski Sloveniji« je klic k dokončnemu zasidranju Slovenije v zahodnem mišljenjskem, vrednostnem in kulturnem okolju. Je opozorilo, da generacija posameznikov, ki je svoje najzgodnejše obdobje državljanstva živela v državi, kjer so se sistematično kršile človekove pravice, ne želi ohranjanja še manj pa restavracije družbenega sistema, ki ga (poleg političnih, pravnih in ekonomskih primanjkljajev) označuje klima provincialne samozadostnosti, domačijske zaprtosti, duhovne ozkosti in svetohlinstva.

Zato soglašamo, da nedavne pravne in demokratične okoliščine v povezavi z zadevo Patrija narekujejo naslednjo javno izjavo:

»Ne glede na politične antipatije ali simpatije sodba v zadevi Patria od vseh tistih, ki štejejo pravno državo kot vrednoto, zlasti pa od pravnikov, ki jim je to poklicno in življenjsko poslanstvo, terja, da se z zadevo javno soočimo ad rem in si odgovorimo na eno samo vprašanje: ali tovrstni obtožni predlogi, postopki in izrečene sodbe zadostijo pravnim standardom Evropske Slovenije, kot normalne, svetovljanske države, utemeljene na vsebinskem liberalizmu. Zato pričakujemo, da se bo v naslednjih dneh in tednih v slovenskih akademskih in strokovnih pravnih krogih razvila kritična in konstruktivna razprava.

Taka razprava v demokratični in pravni državi ni le ustavno dopustna, je nujna. Njen obstoj nikakor ne more vplivati na avtoriteto, ugled, neodvisnost in nepristranskost sodstva. Na te lastnosti sodišč lahko vpliva le oblast, še najbolj sodna s svojim lastnim delovanjem, ne pa državljani ali državljanke. Ti imajo po ustavi pravico svobodno izražati svoja mnenja ter se za njihovo uveljavitev tudi javno povezovati, združevati in nastopati. Pravni strokovnjaki, ki jih zanima pravna država kot vrednota sama na sebi, ne glede na subjektivne in objektivne okoliščine konkretnih primerov, pa imajo v interesu pravilne obveščenosti javnosti ter zagovarjanja najboljših pravnih standardov in pravnih praks ne le pravico do javnega nastopanja, temveč celo dolžnost.

Vsi pojavi ugrabitve države ter zlorabe njenih pooblastil za uresničevanje zasebnih namesto javnih interesov so v pravni državi obsodbe vredni. Nanje niso imune ne pravosodne ne druge nadzorne institucije. Neredki so primeri, ko posameznike v postopkih obravnavajo ljudje, ki so celo v javnosti utemeljeno prepoznani bodisi kot njihovi idejnopolitični nasprotniki bodisi kot njihovi zavezniki. Ob tem pa dinamika ter vtis korektnosti samih postopkov niha glede na razmerje političnih sil v državi in le tega obenem tudi sodoloča. V takih primerih ne postopki ne njihov končni izid ne morejo vzbuditi potrebnega zaupanja v pravno in socialno državo. Če želijo državne institucije dokazati svojo verodostojnost, ne smejo delovati selektivno. Poskrbeti morajo ne le za nepristranskost, ampak tudi za prepričljiv videz te nepristranskosti. V nasprotnem primeru bo namesto zaupanja v pravo, ki bi ljudi med seboj povezovalo, vselej prisoten dvom, ki bo ljudi delil na tiste ZA in one PROTI; in to ne glede na orkestrirano politično in medijsko moraliziranje o potrebi po zaupanju v institucije pravne države.

Kritična pravna razprava pa ne sme spregledati niti pomena zadeve Patria v širšem kontekstu demokratičnega političnega procesa v Sloveniji. Proces Patria se ne vodi zoper kogarkoli, temveč zoper vodjo opozicije. Tak proces je po naravi stvari suspekten in vreden posebne javne, še posebej pa pravne pozornosti. Ko pa se proces, tako kot v zadevi Patria, odvija dalj časa, pravzaprav nerazumno dolgo in doseže svoje medijske vrhunce pred vsakokratnimi volitvami, ob koncu glavne obravnave pa pretežni del izvedenih dokazov z vidika sodbe izpade kot nepomemben, pa je treba biti na to še toliko bolj občutljiv. Namreč sam obstoj procesa, ne glede na njegovo medijsko prezentacijo, še toliko bolj pa če je ta neuravnotežena, lahko vpliva na volilne preference volivcev, oz. na njihovo izkrivljanje – s tem pa na samo vhodno legitimnost demokratičnega procesa. Če je ta izkrivljena, je posledično deformiran tudi parlamentarni politični proces, ki temelji na poštenih volitvah, s tem pa tudi njegovi rezultati kot taki. Slednjič je izkrivljena demokracija sama.«

Dr. Matej Avbelj
So-urednik zbornika Evropska Slovenija – Prispevki za nov nacionalni program
Pobudnik iniciative za Evropsko Slovenijo (www.evropskaslovenija.si)

ter drugi sopodpisniki

Opomba uredništva:  Če se z izjavo strinjate, jo lahko sopodpišete na tej povezavi.

3 KOMENTARJI

  1. Zanimivo. Kdorkoli podvomi v svetost komunofašističnega pravosodja, je podpornik pedofilije. Pa kje mi živimo?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite