Se bo Lehman Brothers ponovil pri Deutsche Bank?

deutsche-bankFinančni svet v zadnjih tednih pretresajo globoke težave ene največjih in globalno najpomembnejših bank. Gre za največjo finančno institucijo v Nemčiji in še nedavno najuglednejšo evropsko banko. Deutsche bank je prisotna na praktično vseh trgih. Poslovno je povezana z vsemi večjimi finančnimi institucijami v svetu. Njena delnica je zgrmela na najnižjo vrednost. ZDA in Rusija sta zgolj dve državi, ki zahtevata milijardne odškodnine. Če bo šlo tako dalje, bo banka za kazni odštela več, kot je njena trenutna kapitalska vrednost. Lahko bi naštevali in naštevali. Težav ni videti konca. Če bi se pri Deutsche bank ponovil scenarij Lehman Brothersa banke, ki je bankrotirala 2008, bi to močno zamajalo celoten finančni sistem.

Deutsche bank ni edina banka s težavami. Pred nekaj mesecih se je veliko pisalo o italijanskih bankah. Njene težave so mnogo resnejše od grških, ki je postala grešni kozel v Evropi. Evropski delniški trg je bil v zadnjih nekaj tednih na razprodaji. Kapital se je selil v ZDA, kjer delniški indeksi dosegajo nove in nove rekorde. Še avgusta sta bila vodilna ameriška indeksa na najvišjih ravneh. Evro je posledično seveda pod močnim pritiskom. Tehnične analize celo kažejo, da bi lahko prišlo v močnega padca vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Ali se bo to resnično zgodilo, bomo videli in občutili kmalu.

Da trenutni finančni sistem močno škripa pričajo tudi negativne obrestne mere, ki jih imajo banke v Švici, Nemčiji in v kakšni severnoevropski državi. To pomeni, da morajo varčevalci plačati, če želijo hraniti denar na bankah. Upravičeno vprašanje je, če se bodo negativne obresti pojavile tudi v drugih bankah. Razlog je v nizkih medbančnih obrestih, ki jih določata ECB in FED – centralni banki EU in ZDA. Iz meseca v mesec se seveda ugiba, kdaj bosta banki obresti ponovno zvišali. Ob tem se pojavlja strah, da bi višje obresti prinesle tudi povišano inflacijo. Povišano inflacijo pa finančni sistem nujno potrebuje.

Evropa trenutno izgublja na zemljevidu svetovnega finančnega trga. To dokazuje tudi košarica valut Mednarodnega denarnega sklada. O tem se je dolgo govorilo in končno se je tudi uresničilo: v košarico so prvič dodali kitajski Reminbi, in sicer v višini 10,92 % celotne vrednosti košarice. Košarica valut pomeni najmočnejše in najpomembnejše valute sveta. Če je po drugi svetovni vojni kot svetovna valuta veljal dolar, je zdaj v tej košarici že 5 valut: ameriški dolar, britanski funt, evro, japonski jen in sedaj kitajski reminbi. Na račun nove valute v košarici je žal največ ponovno izgubil prav evro.

Svet pa se vrti dalje. Vsi pa si želimo, da bi se trend končno obrnil v pozitivno smer in bi se ponovno normalno zadihalo. A do takrat bo, kot vse kaže, minilo še nekaj poletij.

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski in finančni svetovalec.