Danes bodo potekale prve deželnozborske volitve v Nemčiji v letošnjem supervolilnem letu, ki bo vrh doseglo s septembrskimi volitvami zveznih parlamentarcev. Čeprav volijo v po površini in prebivalstvu najmanjši zvezni deželi z izjemo mestne dežele Bremen in ta nima niti milijona volilnih upravičencev, lahko današnji rezultat vseeno pridobi velik pomen.
Tudi majhni lahko povzročijo potres
Tokrat je to še toliko verjetneje, ker gre za prve volitve po velikanskem poletu socialdemokratov in njihovega kanclerskega kandidata Martina Schulza. Zato se prav lahko zgodi, da povprečen prebivalec Posarja pred očmi sploh ne bo imel dvoboja med sedanjo (zelo priljubljeno) krščanskodemokratsko ministrsko predsednico in njeno socialdemokratsko izzivalko, sicer njeno dosedanjo koalicijsko partnerico, marveč se mu bosta na volilnem lističu prikazovala Merklova in Schulz.
Trenutno razpoloženje med Posarci na las odslikava tisto na zvezni ravni. Še pred dvema mesecema znatna prednost se je stopila, po nekaterih anketah na eno samo točko. Poleg tega je v zahodni zvezni deželi nadpovprečno močna na zahodu sicer neprepričljiva Levica, saj je iz Posarja doma ustanovitelj njenega zahodnega krila, nekdanji socialdemokratski kanclerski kandidat in finančni minister Oskar Lafontaine. Čeprav med njim in nekdanjimi “tovariši” ni prevelike ljubezni in čeprav socialdemokrati pred petimi leti niso izkoristili priložnosti, da bi z njegovo pomočjo zasedli položaj ministrskega predsednika, bo lahko tokrat drugače. Če bo zvečer dovolj za rdečo-rdečo večino, se socialdemokrati skoraj ne bodo mogli upreti skušnjavo, da pošljejo “črne” v opozicijo. Upravičeno se namreč lahko nadejajo učinka domin na poznejše deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji in Schleswig-Holsteinu.
“Rdečim” lahko koristi tudi komaj verjetna stoodstotna podpora, ki je je bil prejšnji konec tedna Schulz deležen kot kandidat za predsednika svoje stranke. Merklovo in krščanske demokrate poleg splošne zasičenosti s kanclerkino vladavino po drugi strani še naprej pesti nečedna turška ofenziva, zaradi katere v očeh javnosti zlasti krščanska demokracija izpade kot neodločna in bojazljiva, socialdemokratom pa se kot manjših partnerjev zadeva skoraj ne dotakne. Turški predsednik je zdaj resda obljubil, naj nadaljnjih nastopov turških ministrov na zahodu ne bi bilo. A ker je sebe iz obljube izvzel in ker približno vemo, kako avtokrati novega kova držijo besedo, bo nosilni stranki nemške vlade verjetno še gorelo pod zadnjo platjo. In tako se sicer zdi, da je na vseh ključnih frontah populistični cunami ustavljen, vendar utegne biti razplet francoskih in nemških volitev vseeno presenetljiv. Fillon v Franciji trenutno praktično nima več možnosti za drugi krog, posarski uspeh pa bi samo povečal Schulzeve možnosti. In tako utegne, kakor sem že enkrat zapisal, Evropska unija do jeseni zaviti precej v levo, s čimer ni pred nekaj meseci nihče računal.
Dežela številnih posebnosti
Za konec je potrebno povedati še, da Posarje v marsičem odstopa od drugih zveznih dežel. Danes, kot rečeno, predvsem kot najpomembnejše oporišče Levice v stari Zahodni Nemčiji. Ima tudi najvišji odstotek katoličanov v Nemčiji, čeprav na njegovem ozemlju ni nobenega škofijskega sedeža. Tako po prvi kot drugi svetovni vojni je moralo ozemlje dolgo čakati na ponovno vključitev v nemško državo, po prvi vojni vse do leta 1935 in po drugi vse do leta 1957. Lokalna Krščanska ljudska stranka, ki se je dolgo spogledovala s Francijo, se je zato le mukoma in počasi pridružila zveznim krščanskim demokratom. Od leta 1985 je nato sceno obvladoval že omenjeni Lafontaine kot socialdemokratski ministrski predsednik.
Štirinajst let pozneje so krščanski demokrati na valu nezadovoljstva s prvim letom rdeče-zelene zvezne vlade osvojili absolutno večino in jo obdržali celo desetletje. Leta 2009 je bilo Posarje spet prvo, kjer so na deželni ravni oblikovali “jamajško koalicijo” krščanskih demokratov, liberalcev in zelenih. Projekt se ni obnesel in zamenjala ga je velika koalicija. Tej pa utegnejo biti, celo če bodo demokristjani ciljno črto pretekli prvi, šteti dnevi.
