Celjska Mohorjeva družba je predstavila prevod svetovno znanega romana Schindlerjev seznam izpod peresa Thomasa Keneallya, po katerem je bil posnet še bolj znan in večkrat nagrajeni film Stevena Spielberga.
Knjigo so predstavili urednica Alenka Veber, prevajalec Rudi Meden in zgodovinar Renato Podbersič, ki je uvodoma zgodovinsko umestil roman v obdobje holokavsta oz. šoe. Gre za avtorsko delo, ki temelji na pogovoru s petdesetimi šindlerjevci, rešenci po zaslugi Oscarja Schindlerja. Šindlerjevcev je okrog 1200, Schindler je kot rešil smrti v plinski celici rešil več Judov kot kateri koli drug posameznik v drugi svetovni vojni in si pridobil častni naziv “pravičnik med narodi”. Podbersič je poudaril, da Schinlder ni bil “noben svetnik”, vsak dan je spil liter žgnanja, menjal ženske, bil je podjetnik sumljivega slovesa, ki je večkrat bankrotiral, a vendar se ga bomo zapomnili po tem, da je rešil 1200 Judov. Med petdesetimi intervjuvanimi rešenci so štirje Schindlerja tudi grajali, da ni dobro ravnal z njimi, čeprav jih je rešil smrti, a na koncu so pri priznanju naziva “pravičnik med narodi” prevladala njegova dobra dela, še pravi Renato Podbersič. Do danes je naziv “pravičnik med narodi” prejelo že več kot štiriindvajset tisoč oseb iz več kot 47 držav, med njimi tudi sedem Slovencev.
Prevajalec Rudi Meden je roman predstavil kot “pričevanje o holokavstvu in o vsem dobrem, ki se je sredi holokavstva dogajalo, tudi ob tveganju za svoja življenja”. Spomnil je na stavek iz Talmuda: “Kdor reši enega človeka, reši vse človeštvo”, ki je po njegovem mnenju zasejalo v Schindlerju nagnenje za plemenito ravnanje. Hkrati ima stavek po mnenju prevajalca še drug pomen: dokler se najde en človek, ki je sposoben človečnosti, bo človeštvo preživelo. Knjiga je tako tudi opomin na to, koliko lahko spremeni en sam človek, čeprav danes tolikokrat slišimo izjave v stilu “kaj pa jaz morem”. Tudi prevajalec poudari kontroverzno in izmuzljivo vlogo Oscarja Schindlerja, za opis katere je romaneskna oblika knjige tako najbolj primerna. Roman Schindlerjevih dejanj ne želi mitizirati, marveč želi prestaviti verodostojno sliko skozi vse njegovo življenje, pri čemer je bolj celosten kot znani film. Hkrati Schindlerjev seznam sedaj tudi v slovenščini zastavlja bralcu vprašanje: “Kaj bi jaz naredil v tej etični dilemi?”
