Šarčevi botri že mrzlično iščejo tehničnega mandatarja

24
1804

V Šarčevih rokah je odločitev, da vladanje omogoči globoki državi. Foto: http://www.strankalms.siSlovenska politika je polna kombinacij med realnostjo in metaforičnostjo, pri čemer nazadnje sploh ne vemo več, kaj je res in kaj ne. Jasno pa je samo eno: da je bilo v času pred volitvami veliko junakov, ki so se zaklinjali, da v nobenem primeru ne bodo šli v koalicijsko povezovanje s SDS. No, pred volitvami še niso mogli vedeti, da bo SDS osvojila prvo mesto, a rezultat ni praktično v ničemer omehčal njihovih stališč. Največji junak v tej zgodbi je bil kajpak dosedanji kamniški župan, danes že poslanec DZ, Marjan Šarec. Očitno je, da se še vedno vidi v vlogi premierja, čeprav nekateri njegovi botri že mrzlično iščejo nadomestno rešitev v obliki tehničnega mandatarja. Ta naj bi bil dovolj ubogljiva lutka za mafijske šefe, ki vladajo iz ozadja.

A se je nazadnje v hlače podelal tudi Šarec. To se je zgodilo po maratonskih pogajanjih minuli konec tedna, ko je že skoraj kazalo, da bo Slovenija dobila »sredinsko vlado«. Seveda bi bila to vlada brez SDS, se razume! Šarec je le dva dni kasneje dobil košarico od NSi, ki se ni odločila za vstop v koalicijo. Vodstvo NSi se je tako odločilo, čeprav je zadnji nastop nekdanje predsednice NSi Ljudmile Novak, ki je izvenel v slogu Spomenke Hribar, neokomunistični nomenklaturi vlil veliko upanja. A to je bilo premalo, da bi tehtnico NSi nagnil na stran novodobne SZDL, ki jo sestavlja Šarec s strici iz ozadja.

Zagotovo je odstop NSi od koalicijskih pogajanj tranzicijskim mafijskim botrom močno pokvaril igro. Po tistem, ko se je ponesrečil plan A, ki je predvideval, da Šarčeva lista na volitvah osvoji prvo mesto in s tem nemoteno sestavila koalicijo, so se oprijeli plana B – sestavljanje vlade brez relativnega zmagovalca. A očitno se bodo morali sedaj oprijeti plana C, kar pomeni sodelovanje s stranko Levica.

Dosegati kompromise, ki bi zagotavljali obstoj vlade, bodo sedaj težavnejši, saj je Levica skrajna stranka, ki ji odgovarja status opozicije »v imenu ljudstva«. Zanimivo bo ob tem zanimivo spremljati, kako in koliko bo pripravljena popustiti SD, ki ji Levica odžira največ volivcev. Zagotovo pa bi manjšinska vlada s podporo Levice, ki formalno ostane izven vlade, pomenila hojo po tankem ledu. Ta se lahko vsak hip vdre – denimo z glasovanjem o zaupnici vladi.

No, skoraj zagotovo pa bodo botri iz ozadja poskušali narediti vse, da do novih predčasnih volitev v bližnji prihodnosti ne bo prišlo. Zato lahko pričakujemo, da bodo tudi Levici, če bo to potrebno zagrozili z medijskim umorom. Tega skrajnega sredstva se bodo botri poslužili, če Levica ne bi privolila v kompromis, ki bi pomenil počrpanje koncesij drugega tira ter dokončno zavarovanje NLB kot državne »družinske srebrnine«. Takšen kompromis pa bi lahko Levici prinesel tudi funkcijo ministra za izobraževanje, znanost in šport. To bi lahko postal nihče drug kot sam Kučanov zet Branimir Štrukelj.

Takšna vlada zagotovo ne bo sredinska in ne bo zagotavljala takšnega statusa, ki bi neokomunistom zagotavljal vladanje s pomočjo »figovega lista« z drugega pola. Izkušnje iz dosedanjih vlad kažejo, da so takšne »velike koalicije« služile predvsem temu, da so pomladne stranke, ki so reševale »čast dežele«, nase neprostovoljno prevzemale odgovornost za slabe poteze vlade, medtem ko so si neokomunistične stranke na ta račun pilatovsko umivale roke. Spomnimo se političnega brodoloma, ki ga je doživel Marjan Podobnik, ki je z bratom Janezom prinesel SLS v objem Drnovškove LDS.

Neokomunistični voditelji iz ozadja so že spoznali, da je Marjan Šarec lahko mlinski kamen za njihove načrte, saj bi lahko kot »slon v trgovini s porcelanom« pokvaril njihovo igro. Preveč grobo odmerjene poteze karakterno nepredvidljivega in hudo ambicioznega Kamničana bi lahko sprožile državljanski revolt, kar bi pomenilo veliko nevarnost za stara omrežja. To pa bi tudi pomenilo, da si nomenklatura ne bi mogla več privoščiti brezskrbnega dopuščanja »svobodnih« volitev, na katerih ne bi mogla nadzorovati javnega mnenja ter delitve poslanskih sedežev. Tudi zato obstaja realna možnost, da se Šarec umakne v prid »tretje osebe«.

Seveda moramo razumeti, da je globoka država za zdaj izgubila morda le dve bitki, še zdaleč pa ne tudi vojne. Vojna bi bila zanjo izgubljena šele takrat, ko bi doživela takšno volilno katastrofo, kot se je to zgodilo levici na zadnjih volitvah na Madžarskem. Seveda bi se to zgodilo pod pogojem, da bi nova vlada odločno presekala dotok »sveže krvi« iz NLB, organi pregona pa bi začeli delovati tako, kot je treba. Za zdaj pa je takšen scenarij še zelo nerealen, saj je globoka država po zaslugi volilnega sistema ter slabokrvnosti civilnega odpora še trdno v sedlu.

Tolaži pa nas lahko dejstvo, da še nikjer drugje po svetu nobena potegavščina ni trajala v nedogled. Leta 2000 so na primer Srbi po več kot desetih letih suženjstva pod jarmom Slobodana Miloševića le te-ga sklatili z oblasti in ga izročili haaškemu sodišču za vojne zločine. Srbi so bili v to praktično prisiljeni, ko so spoznali, da zgolj od parol ni mogoče živeti, saj so se zaradi vseh Miloševičevih vojnih projektov znašli na robu preživetja.

V Sloveniji je stvar bistveno bolj zapletena, ker je neokomunistična tranzicijska nomenklatura ustvarila iluzijo o Sloveniji kot evropski demokratični državi, ki naj bi bila primer »zgodbe o uspehu«. A prav dogajanje po junijskih predčasnih volitvah dokazuje, da vsaj eden od členov slovenske ustave ne velja, saj ljudstvo v Sloveniji nima oblasti.

Drži pa nekaj drugega – ljudstvo bo moralo oblast šele prevzeti! In ko bo na to pripravljeno, se bodo tudi največji neokomunistični junaki nemočno podelali v spodnjice. In ta čas, upam, ni več daleč.

Vir: Demokracija

24 KOMENTARJI

  1. Zelo dobra analiza, sicer pa bi nekaj dodal.
    Če so na eni strani stranke LMŠ, SD, SMC, LEVICA, AB, DeSUS, ki bodo morebiti oblikovale vlado, bodo mediji – torej strici iz ozadja – propagirali SNS. Na vzven bodo kazali pluralnos s tem, da bodo to stranko prikazovali kot najbolj pomembno opozicijsko stranko. Na ta način bodo zavajali ljudi. To so že velikokrat počeli. Njihova taktika je namreč, da se parlamentarce NSi in SDS čimbolj skrije. Če pa ZJ v imenu opozicije dela zmedo, je to velika korist za levičarski volilni rezulatat na naslednjih volitvah.

  2. Spet eno samo papagajstvo, ponavljanje iste zgodbe. . Ideološki boj vseh 30 let.
    Na Kubi uvajajo privatno lastnino zidan pa uvaja državno lastnino. To je tema za SDS, pa ni nic slišati,?
    Področje sociale ministrstva za delo / gospodarstvo je tema, kam kako usmerjati sredstva kakšni so predlogi SDS ? Vizjak pogajalec, to je smešno !
    Kako ustvarjati. donosna delovna mesta, za mlade izobražene da ne bodo odšli ? Nič predlogov, rešitev kje koliko kdaj ?
    To so ključne teme ne pa ideologija partizani komunisti udba Kučan. Zudan Mesec Šarec. To so obrobne nepomembne osebe in teme..
    Stare jugo obljube SDS so pravljice kako bo sds delila to in ono je tudi iz malhe 2 mrd daril SDS brez pokritja.
    Kje pa ima SDS vetodostojne ministre, financnike, managerje področij zdravstva bančništva, agencij. Kaj oa fecentraluzavija, enakomeren razvoj regije, odnos do okolja, zmanjšanje onesnaženosti z, manj škodljivega prometa, ureditev samoodkrbe. Znižanje pokojnin in povečanje plan več. kje so vodje in kako bodo spreminjale. . Kdo bo torej vodil državo ? Udeleženci taborov? Gasilci, vojaki ? Ali kar banda vse? To je preživel jugo sistem !
    Da ne govorim o vsiljeni ,godbi kakovost SDS na novih volitvah dobila več. Povolilnega molk SDS je nikakršna strategija, pove,da nimajo nobenih predlogov, nobenih trditev in volilcev bodo izgubili ne pridobili, udeležba bo pod 50%=
    Za osebne zgodbe 10 podameznikov, se bodo volitev udeležili predvsem levi in desni jurišniki.

  3. Kaj pa je narobe v strokovnem managerju vlade. Če ga politika ni sposobna izbrati ga je treba drugače. Problem je ker je desnica avtokratsko vodena in brez sposobnih ljudi ?
    Ker. Janša ne more voditi takšne vlade? Naj bo pa pisatelj, kje pa piše da mora biti predsednik vlade, a njegov ego ne bo preživel?

  4. Sokrat, v 5. stoletju pred našim štetjem:
    »Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije.«

    Gospod iz demokracije! Boste sedaj spremenili svoje ime? 😉

    • Nadaljujem:
      Torej … ko psihopati oziroma sociopati pridejo na oblast, potrebujejo ring, v katerem se folk tepe in v katerega so usmerjene luči, da se njih ne vidi, da v miru vladajo. In v demokraciji prej ali slej pridejo na oblast, ker se poslužujejo prijemov, na katere pravični niti ne pomisli.

      In če prevedemo na sedanje stanje, komu koristi, ko gospoda Zdravko, Riki, Andrej … in spoštovane gospe Veronika, Vanja, Amelie … mlatijo AlFe-ja in Demokracijo tipa 4.0, ker kažeta na psihopate? Pač opravljajo isto službo kot gospod Igor.

      Torej! Gospod iz demokracije! Boste sedaj spremenili svoje ime? 😉

      • Ah, dajte no, AlFe,
        ne pretiravajte! Iz nadpovprečno kultiviranega komentiranja, kot je – v primerjavi z marsikaterim drugim forumom – prisotno na Časniku, delate patetično dramo. Nihče vas ne mlati, če kdaj pa kdaj oporeka vašim trditvam!

        Ste pa res prevzetni, če menite, da vaše kazanje s prstom na politike oziroma ljudi, te spreminja v psihopate 👉 😲
        Kje stoji zapisano, da imate prav vi in ne tisti, ki ste nas našteli, ker vam oporekamo?

        Komentiranje mi ne pomeni službe, kvečjemu miselni izziv, od katerega si ne obetam nobenih koristi, o kakršnih se vi sprašujete 😆

        Ali morda vi ocenjujete svojo redno prisotnost med komentatorji kot službo oziroma kot poslanstvo?

      • Kultivrianega? Ja, zelo malo se zmerja, admin uspešno odstranjuje plačane služabnike neokumunizma. In seveda, prav imate kajpak vi. Saj vas je več!! In to v demokraciji šteje!!!

  5. Torej Demokracija in vi g. AlFe sta se kot razumem, nekako poenotila v odnosu do ideoloških tem ?
    Češ da so preživete, mlatenje prazne slame pač.
    Nepotrebne ?

    • Nimam pojma, če demokracija misli isto, kot mislim jaz. Pravzaprav pričakujem, da misli drugače.

      Vaše mlatenje, kjer je bistvo, da vsi enako mislimo, je pa resnično voda na mlin globoki državi. Spoznanje, da sta Amelie in Janez na različnih bregovih, je pa potisnjeno daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, daleč, stran, kajne?

  6. Najtežje berem članke, kakršen je zgornji – polno nekega pametovanja, polresnic, ugibanj, v glavnem pa plod avtorjeve očitno zelo bujne domišljije. Na koncu iz vsega tega nastane neka neokusna čorba, katere glavni namen je zgolj dati suport svoji stranki, kajpak SDS.
    Dajte, prosim, uredniki Časnika, malo prevetriti vse te avtorje – osebno mislim, da je na desnici dovolj političnih analitikov, ki lahko na manj pristranski način povedo svoje videnje (kaj pravite na to, da bi kakšen komentar napisal Luka Lisjak Gabrijelčič, pa Igor Kršinar, itd.), zato ni treba, da angažirate neke tretjerazredne uradnike, ki se intelektualno prostituirajo.
    In če smo že pri konkretnih imenih: vsak medij je kot veriga – ima toliko moralne moči, kolikor je močan njegov najšibkejši člen. Gospoda Blažiča zato lahko kvečjemu postavim ob bok Marjanci Scheicher, to je tisti svetlolasi gospodični, ki je asistirala Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, ko je pred dvema letoma podpisal sporazum o sodelovanju z vojnim zločincem Vojislavom Šešljem. In očitno je to tisti moralni ter intelektualni vrhunec medijskega konglomerata Škandal-Demokracija-Nova24tv, ki ga tudi g. Blažič ne bo mogel preseči.

  7. Mene bolj zanima, ali boste pri Časniku toliko pošteni in morda na podoben način reproducirali tudi odličen komentar Roka Čakša v Domovini, namreč o fenomenu povezave Jelinčič-Janša, pa morda tudi kakšen članek iz Reporterja o isti temi.

  8. Napovedovalec velikega poka:

    “Marjan Šarec je pač predraga politična zabava za državo. Sestavljanje vlade si je predstavljal kot cirkuške predstave, v katerih je bil vajen nastopati in so se običajno končale po približno dveh urah. Politika pa je daleč od ploskanja Serpentinškovim norčijam, zato je Šmarčan užaljen odšel na dopust.”

    https://www.dnevnik.si/1042834072

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite