Storilci kaznivih dejanj in davčnih utaj imajo možnost za samoprijavo na policiji ali davkariji. Samoprijavljanje pa poteka nehote tudi v medijih. Tega se poslužujejo samozavestni sodržavljani, ki so prepričani, da je vse, kar so naredili v preteklosti in kar razmišljajo ter delajo danes, neoporečno in hvalevredno. Tiskani in elektronski mediji jim dajo čas in prostor, da se v njih napihujejo in opravičujejo svoja početja. Nastopajo z neverjetno samozavestjo, saj jim v podzavesti odmeva refren družabne pesmice »nič nam ne morejo, morejo, morejo…«. Ravnanja enega izmed njih si poglejmo v nadaljevanju članka.
V Slovenski filharmoniji (SF) ne »žagajo« le godalci na svoja godala, ampak žagajo tudi pomočnika direktorice za orkester. Zaradi domneve kraje ga je na policiji ovadil upokojeni dolgoletni direktor SF (od 1981 do 1998) Boris Šinigoj in dajal izjave v medijih ter se s tem samoprijavil.
Šinigoj direktorici Slovenske filharmonije predlagal njenega pomočnika
Katerih dejanj se je nehote obtožil pri samoprijavi? Kot direktor SF je leta 1993 ustanovil (ali pa zgolj dopustil ustanoviti) društvo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (KGOSF), danes pa je predsednik tega društva. Člani društva KGOSF so redno zaposleni v SF in »fušajo« v društvu, ki zlorablja ime SF. Društvo se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, saj poklicni glasbeniki »špilajo« za denar, ne iz veselja in za prostovoljne prispevke. Erar nam razodeva, da je društvo v zadnjih desetih letih prejelo 1.936.795,46 € bodisi neposredno od države ali posredno preko s strani države financiranih ustanov. Njihov dodatni finančni vir so sponzorji. In ravno pri denarju se je zataknilo. Pomočnik direktorice SF, ki je hkrati umetniški vodja KGOSF, naj bi imel predolge prste.
Šinigoj se je samoprijavil tudi zato, ker je prostodušno povedal, da je on direktorici SF Mahnetovi predlagal zdajšnjega osumljenca kraje za njenega pomočnika. Rečeno drugače, podtaknil ga je. Kako po domače, g. Šinigoj in ga. Mahnetova! Je bil edina točka »preverke« ob izbiri pomočnika njegova hrabrost med štrajkom? Če je osumljenec res kradel v KGOSF, ga naženite od tam, kar ne bo težko, saj gre le za članstvo v društvu in ne za redno zaposlitev. »Hvala, dovolj je!« verjetno ne bi tako odločno izrekli, če bi bil pomočnik osumljen kraje na primer v društvu za opazovanje ptic ali čebelarskem društvu. Osumljenec ni kradel v SF, ampak domnevno v društvu, ki je bilo ukradlo ime SF ter ima sedež na Mestnem trgu 17 in ne na Kongresnem trgu 10. Domnevno kaznivo dejanja je bilo torej storjeno v društvu, s katerim Šinigoj že dvajset let vzporedno vlada v SF.
Klinični center ima za večnega svetovalca Zemljariča, Slovenska filharmonija pa Šinigoja
Poteze direktorice so zaletave, če ne celo nezakonite. Noben direktor, ne v javnem in ne v zasebnem sektorju, si ne sme privoščiti, da bi zaposlenega, ki je ovaden za krajo v nekem drugem delovnem okolju, kjer dela honorarno, kar nagnal. Če sta SF in GKOSF v incestu, je to problem in zapletena okoliščina za direktorico SF Mahnetovo in njenega svetovalca, strica iz ozadja, predsednika društva GKOSF Šinigoja.
Nikakor ne zagovarjam ovadenega pomočnika. Nasprotno, prvi sem, ki bi bil za njegovo razrešitev zaradi njegovih strokovnih kompetenc, o čemer sem se razpisal v Časniku že junija tega leta. Magistra sociologije s specializacijo v ZARES res nima sreče s pomočniki – ali pa pomočniki ne z njo. Pomočnika za zbor je s potezami, ki jih je težko razumeti in so na robu zakonitosti, zamenjala že februarja. No, zdaj se je na njenem čevlju znašel še pomočnik za orkester.
Tudi to pot se je pokazal nizek nivo naših medijev, ki niso naredili ničesar drugega, kot raztrobili Šinigojeve izjave. Koliko »raziskovalnih« novinarjev se je ob preganjanju kurjega tatu iz sosedovega kurnika zamislilo in povprašalo, kaj se dogaja v domačem kurniku, o veliki izgubi, ki jo je direktorica pridelala v Slovenski filharmoniji pri, kot zatrjuje Šinigoj, njenem uspešnem delu? Menda je častna izjema, ki je zaznala vlogo strica iz ozadja, samo Demokracija.
Avtoriteta ostarelega direktorja, ki se še vedno ne sprijazni, da se je njegov mandat v SF končal pred dvajsetimi leti, je uročila direktorico in medije. Kaj hočemo, Klinični center ima za večnega svetovalca Zemljariča, Slovenska filharmonija pa Šinigoja. Krivična bi bila trditev, da v svojem času pri vodenju ustanov nista bila uspešna. Žal sta že zdavnaj zamudila primeren trenutek, da bi se umaknila; danes naj odločajo, služijo in zaslužijo njuni sinovi in vnuki.
