Saga o minimalni plači

40

bog denar človek Kot že mnogokrat poprej, smo ponovno postali del nadaljevanja sage in medijskega pompa o novem starem predlogu o zvišanju minimalne plače. Gre za sindikalni dolgoročni projekt, s katerim vsake toliko časa demagoško opletajo v medijih in pred svojimi člani, ki jim za njihovo (ne)delo plačujejo ne tako majhno članarino, poskušajo opravičiti svoj obstoj.

Sindikati poudarjajo, da ne gre za zviševanje minimalne plače, temveč naj bi se njihov predlog nanašal zgolj na redefinicijo minimalne plače, ki določa, da je to minimalna plača za polni delovni čas z vsemi dodatki. Upoštevanje predlagane spremembe bi vsekakor zvišalo minimalno plačo. Minimalno plačo zagovarjajo kot enega najpomembnejših instrumentov na trgu dela, ki naj bi prejemnikom zagotovil dostojno življenje. Le-ta naj bi bila postavljena na prenizki ravni, kar naj bi bil razlog za materialno prikrajšanost prejemnikov.

Sindikati svoj predlog seveda opremijo in začinijo z vsemi proti (neo)liberalnimi in proti kapitalističnimi gesli in parolami. Ob njihovih javnih nastopih in predstavitvah, ki so seveda vedno dobro obiskane s strani množičnih medijev, tako lahko poslušamo o izkoriščanju delavcev in njihovi revščini ter na drugi strani o bogatenju grabežljivih kapitalistov in podjetnikov. Napovedan je bil celo oster boj za dodatke …

O minimalni plači

Raziskave kažejo, da institut minimalne plače najbolj škodi prav ranljivim skupinam, katerim naj bi bil sploh namenjen – to je neizobraženim in neizkušenim kadrom.

Poglejmo kako. Prosto tržni sistem sam vzpostavi plače za vse zaposlene, ki tako prejmejo neko vrednost za svoje delo. Na primer: če Janez s svojim delom na uro ustvari 5€ za podjetje A, medtem ko je njegova urna postavka 3€, potem bi mu bilo podjetje B pripravljeno ponuditi 3,1€ na uro, saj Janez s svojim delom prinaša zaslužek. Iz istega razloga ga želi podjetje A obdržati, tako Janezu ponudi 3,2€ na uro. Ob nadaljevanju pogajanj Janezova urna postavka doseže 5€. Ob tej urni postavki mu nobeno podjetje ni pripravljeno ponuditi več, saj bi z njegovo zaposlitvijo ustvarilo izgubo. Kaj pa se zgodi, če z minimalno plačo urno postavko zvišamo na 6€? Potem Janez službo izgubi, saj podjetju prinaša izgubo.

Minimalna plača prav tako povzroča neenake možnosti med različnimi skupinami. Mladoletniki in neizkušeni so ob vsakem povečanju minimalne plače prizadeti bolj kot odrasli oz. starejši delavci, saj je njihove produktivnost manjša. Zanimivo je, da v ZDA velja celo, da so zaradi istega razloga (ne zaradi rasizma) črnci bolj prizadeti od belcev. Edina prednost neizobraženih in neizkušenih kadrov, s katero lahko konkurirajo ostalim, je njihova nižja cena. Toda minimalna plača »izključi« to možnost in tako povzroči njihovo nezaposlenost. Tako minimalna plača v resnici najbolj škodi tistim, katerim je namenjena.

Sindikalni boj za višjo minimalno plačo

Zakaj torej minimalna plača dosega toliko podpore? Sindikati izkoriščajo dobre namene ljudi in njihovo željo pomagati drugim v stiski. V ta namen naj bi prisilili podjetja, da izplačujejo višje plače, saj menijo, da je to rešitev. Sindikati s svojo retoriko ustvarjajo vtis, da kdor nasprotuje povišanju minimalne plače, prejemnikom le-te ne želi pomagati. V resnici se nasprotniki povišanja minimalne plače zavedajo vseh posledic, ki jih ta prinaša – in to je, da današnji prejemniki minimalne plače jutri postanejo prejemniki socialne podpore.

Ali se slovenski sindikati v primeru minimalne plače zares borijo za boljše pogoje delavcev? V resnici ne. Ali potrebujemo take sindikate? Ne.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


40 KOMENTARJI

  1. Neresno je govorjenje o minimalni plači, ko pa imamo študentsko delo. Neresen je opis zagovora odprave minimalne plače v petem odstavku besedila v odsotnosti svobodnega trga. Pa še pravno državo sploh nisem omenil.

    Sicer pa se popolnoma strinjam z gospodom Rokom. Urejeno gospodarstvo mehanizma minimalne plače ne potrebuje.

  2. Rok enostavno, pregledno in strokovno opiše problem minimalne plače.

    Spet gre za socialistično demagogijo pokvarjenih, hudobnih in delavcem zločestih sindikatov.

    Ista finta: širiti čustva “smiljenja” in zavisti. Ta čustva večino potopijo, utopijo možnost razmišljanja in razumne odločitve.

  3. Prav je, da je dogovorjena neka minimalna plača, ki za delavca omogoča osnovno dostojno preživetje. (Kakšen točno mora biti ta znesek, je najbrž težko na pamet govoriti) .. Se pa strinjam, da naši sindikati večalmanj skrbijo zgolj zase in da bodo njihovi funkcionarji še dolgo lahko pravljali to funkcijo …

    Me pa bolj zanima, če kdo resnično verjame zgornjim trditvam o plačah v prostotržnem sistemu? Še toliko bolj, ker avtor govori o “ranljivih” skupinah – torej delavcih, ki ponavadi nimajo nekih zelo iskanih znanj in sposobnosti oz. ima podobna znanja in sposobnosti še nebroj drugih podobno ranljivih.

    • Pa ravno najbolj socialne države nimajo minimalne plače. Tam država primakne zraven, če ima delavec prenizko plačo.

  4. Minimalna plača je običajno korak nazaj. Res pa je, da to, da vključuje vse dodatke res ni pošteno.
    Mora pa biti postavljena dovolj nizko. Ne sme delavca zabetonirati, da ne bo nikoli mogel zaslužiti več. Plačo si mora delavec izpogajati, ne pa da mu jo zapoveduje zakon!

  5. Če bi bili ljudje visoko moralni, inštitut minimalne plače ne bi bil potreben. Žal ne živimo v idealnem svetu.

    Empirično dejstvo pač je, da se bo znaten del delodajalcev, v posttotalitarnem svetu, kjer ni čvrsto deklariranih občeveljavnih vrednot, toliko bolj, začel obnašati izkoriščevalsko prav do najbolj nemočnih, čim bo imel to možnost. Moralni packi pač in prav briga jih to, če so in drugi okoli njih trpijo, dokler jim prinaša profit. Za pošteno delo bi skratka plačevali ljudi malo ali nič, če je le možno. No in to jim je treba preprečiti. As simple as that.

    Liberalni ideologi pač živijo v namišljenem svetu in raje mižijo pred realnostjo, če jim empirija govori nekaj drugega kot ideologije.

    • Ti pa bi rad prevaral ljudi. Zakrivaš jim oči, da ne bi videli. Da bi živeli po statistiki, kot sužnji. Ti bi pa se hvalil z empirijo in jim kazal kako boljše jim je. Kdo torej živi v namišljenem svetu?!

      • Ah, bedarija. Privoščim ljudem, da imajo zagotovljen vsaj minimum, recimo 5 evrov na uro za pošteno delo. Preveč vidim packov, ki bi, če bi imeli to svobodo, ljudem plačali manj kot 2 eura.

        Privoščim ljudem, če imajo zagotovljen 8 urni delovnik, ker vidim take, ki ljudi gnali delati tudi 16 ur na dan, brez plačanih nadur ipd. Privoščim ljudem zagotovljen dopust, zakonsko zahtevo, da jim delodajalci vplačujejo za pokojnino, zdravstveno zavarovanje ipd.

        To so pač pridobitve zahodne demokracije. Ne socializma ali komunizma, kot bi nekateri tule natolcevali. Bog ne daj, da bi se dovolilo vračanje v zgodnji kapitalizem in socialni darwinizem, ko nič od tega ni bilo zakonsko določenega, ko je bilo “vse prepuščeno trgu”. Z drugimi besedami pravici močnejšega, pravici kapitala.

        Res ne vem, zakaj eni na vsak način rinejo/ rinete nazaj v zgodnje 19.stoletje?

        • IF, pazi se, to so zelo nevarne besede za ta portal. znaš biti kar precej virtualno tepen zaradi njih – kar pa ni nič v primerjavi s tem, da se zna zgoditi, če se hitro ne popraviš, da boš za vse večne čase tu gor znan kot tovariš komunist rdeči murgoljub if 🙂

        • Ti misliš, da se od 19. stoletja ločimo po minimalni plači? Da nas postava loči? Dopust po zakonu? Zavarovanje po zakonu? Da nas to loči?
          Razvoj podjetništva nas loči od 19. stoletja, ne pa tvoje sužnjevanje socialni zakonodaji.

          • Kaj pa če nas ločuje vendarle oboje, tako razvoj podjetništva ( in znanstvenotehnološki razvoj) kot socialna zakonodaja? Modelu, kjer se oboje ne izključuje, ampak uravnoteženo in plodno koeksistira, se reče tudi socialno-tržno gospodarstvo. Nikoli slišal?

          • Nikoli slišal, da bi kaj takega kje plodno koeksistiralo.
            Povsod tam, kjer bi jih ti s tem rad pohvalil, so plodnost dosegli že prej, preden je k njim prišel socializem. Zdaj pa “koeksistira”. Povsod pa, kjer je socializem prišel prej, pa se niso več nikamor premaknili in celo propadajo.

          • Katerih socialističnih pravic bi se bilo potem po tvoje treba znebiti?
            – zdravstvenega zavarovanja (“zastonj” zdravstvo –> obisk zdravnika, operacije, tablete..?)
            – pokojninskega (obvezno plačevanje v pokojninsko blagajno)
            – zavarovanjae za primer brezposelnosti
            – plačanga dopusta
            – dopusta nasploh
            – plačane bolniška odsotnost
            – plačane porodniške
            – porodniškega dopust nasploh
            – otroških dodatkov
            – uveljavljanja otrok kot davčne olajšave
            – subvencije za vrtce
            – zastonj osnovne šole
            – zastonj srednje šole
            – zastonj fakultete


            Če se znebimo vseh teh – bo podjetništvo zares bolj cvetelo? Kaj pa ljudje – bodo srečnejši? Varnejši?

          • obveznoime: “Katerih socialističnih pravic bi se bilo potem po tvoje treba znebiti?

            …”
            ========================

            Vse to imajo tudi v Severni Koreji.

          • super odgovor riki!
            (no, pozabil si omeniti, da tudi v avstriji, nemčiji, angliji, irski, škotski, finskem, islandiji, avstraliji, italiji, španiji, nizozemskem, švedskem, danski, franciji,……)

            vseeno pa – super in konkreten direkten odgovor na vprašanje.

          • Nisem mnenja, da je vse, kar obveznoime našteva celo nujno imeti kot solidarnostni socialni standard. Prav je po mojem, če je del zdravstva vezan na privatna zavarovanja. Verjetno bi bilo bolje in bi se kvalitetneje študiralo, če visoko šolstvo ne bi bilo zastonj, ampak bi tisti, ki želijo študirati imeli možnosti pridobitve ugodnih ( subvencioniranih) kreditov ipd.

            A osnovna pravna varnost je prav, da obstoja in se temu, zdravko, ne reče socializem, saj je nenazadnje pridobitev zadnjih 150 let znotraj evidentno kapitalističnih družb in celo ne na izključno pobudo levih vlad.

          • lapsus: konkretno sem mislim socialno oz delovno-socialno varnost ( ne pravno, ki je tako ali tako potrebna)

          • IF – hvala vsaj tebi za odgovor.
            morda bi se s šolninami dvignila raen študija (sigurno bi se zelo zmanjšal vpis zgolj zaradi statusa ter se drastičn skrajšal čas študiranja. .. kar bi se najbrž dalo rešiti tudi z ukinitvijo študentskega dela in s strožjimi kriteriji polaganja izpitov – maš da narediš v prvo. drugo opravljanje izjemoma možno – in to je to. ne pa da se izpitre probava delat po šestkrat…
            (sigurno pa bi bilo treba paziti, da se ne zaide po ameriški poti – višja šolnina – “boljša” univerza)

            gleda zdravstvenega zavarovanja pa ne vem – bi se kaj spremenilo? (v zdravstvu je poleg korupcije največji problem nesmiselna birokracija in nesposobno vodenje ter premalo sodelovanja med medicinskimi kadri ter nečloveško obravnjavanje s stravni zdravnikov (vse to se da rešiti brez drugačnega načina zavarovanja)

            zdravko pa, kot vedno, čisti cukerčk! ..
            suženj? kako ti misliš? to da nimam svoje firme- to je res. delam v gospodarstvu in svojim lastnikom služim denar. nad svojo plačo se pa ne pritožujem. lahko bi bila boljša, ampak se mi ne da grebst .. kako si pa ti zadovoljen s svojim gospodarjem? al sem te narobe ocenil, in ne delaš v ITju, ampak imaš morda celo svojo firmo?

          • Tovariš obveznoime, vidim, da ti osnovne stvari niso jasne.

            Zastonj kosila ni. Zdravstveno zavarovanje nikoli in nikjer ni bilo zastonj.

            Seveda so pa to v Britaniji poznali še preden se je vmešala država. Ljudje so se sami organizirali in uvedli prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

            Pokojnine – države ukinjajo sistem pay as you go in preurejajo v individualno – ker sistem ne zdrži.

            Za brezposelnost – naj bo prostovoljno.

            Plačan dopust – upam, da se zavedaš, da ta dopust plačaš v času, ko si v službi. Ne bi imel nič proti, če bi imel le “neplačan” dopust in bi lahko svobodno izbiral koliko – morda bi si vzel celo več dopusta.

            Tudi šolstvo ni zastonj – vavčerski sistem bi bil boljši od tega, kar imamo.

            Subvencije za vrtce, kjer si diskriminiran, če imaš višjo plačo – ne hvala.

        • Nihče od nas ne rine nikamor, le ti imaš zgrešeno predstavo o vseh teh državnih regulacijah.

          Nobena državna regulacija ti ne pomaga, če imaš na trgu preveč ponudbe in premalo povpraševanja.

          A misliš, da je problem reči, da delavec uradno dela 2 uri na dan, realno pa 5? Enako je z dopusti in podobnim…

          Realnost je pa taka, da le dobro stoječe prosto gospodarstvo omogoča visoke plače.

    • To možnost pa imajo ti delodajalci – tam, kjer država s preveč regulacije, povečuje brezposelnost.

      In tam ne pomaga niti minimalna plača.

      Ponudba in povpraševanje – tudi tebi to osnovno pravilo ni jasno.

  6. Ne vem kako imajo v Avstriji, Švici in Nemčiji, da se jim ne dogaja kot v socialistični Sloveniji: brat je v parih letih delal pri 5 delodajalcih in vsi so mu dolžni skoraj vse plače.

    V turizmu večina (državnih in kvazi državnih in privat) podjetij krši vso delovno zakonodajo zaradi visokih stroškov dela (previsokih davkih na delo) : delavci delajo nadure prisilno, potem jim ne plačajo nadur, podpisujejo vsiljene laži, nimajo dopusta, ne smejo na bolniško, pol leta ne smejo iti na dopust, dopusta ne smejo koristiti več kot en teden, kuharji natakarji, sobarice in receptorji delajo 7 dni na teden, ne poznajo vikenda, ne praznikov, ne 8 urnega delavnika .

    Veliko svinjarij se dogaja s strani pokvarjenih podjetnikov. Pogodbe se kršijo, trg dela ne deluje v obe smeri. Podjetniki se lahko pozanimajo o črnih ovcam med delavci, delavci pa nimajo izbire med podlimi podjetniki.

    V Avstriji, Švici in Nemčiji vladavina prava takoj ostro in hitro kaznuje pokvarjene in izkoriščevalska podjetnike in pozitivna selekcija deluje, da gredo delavci sami stran in delati k dobremu podjetniku.

    Če kdo grabi, pomeni, da ne zna ustvarjati in delati in ni podjetnik, temveč (potencialni) kriminalec, mafijaš.

    • No, vidiš, tu se pa strinjava. Razen v medklicu, ko vso krivdo za opisano stanje pripišeš previsokem davku na delo ( pa ne trdim, da ni previsok). Če ne bi delavci vsaj na papirju imeli nekaterih pravic in bi bilo vse prepuščeno tržnemu dogovoru, bi se jim godilo ob takih pokvarjenih podjetnikih kvečjemu še slabše. Pa spet ne trdim, da delovno zakonodajo ne bi veljalo “fleksibilizirati”.

      V Avstriji, Švici in Nemčiji pa stvari, kot ugotavljaš, funkcionirajo. In nimajo potrebe, da bi postale recimo Singapur.

      • Verjetno sta Švica, Irska najbolj v Evropi podobni Singapurju.
        Skandinavija, Nemčija in Avstrija pa se vračajo v zlato dobo liberalizma, podjetništva v 19.stl. in opuščajo zlo socializma, ki ovira gospodarstvo.

        Vladavina prava je nujna, da se pogodbenika (lastnik podjetja oz. manager in delavec držita pogodbe. Država se v njun odnos nima kaj vpletati, ker stvari samo poslabšuje, ovira in draži (povečuje zlo).

        • Oziroma, če povemo drugače.

          Delavec in delodajalec se lahko na začetku svobodno zmenita za pogoje – država mora zagotoviti le, da se dogovora oba držita.

      • To je zato, ker ne razumeš osnov.

        Problem je preveč omejitev – to posledično sili ljudi v izigravanje zakonov.

        Več birokracije, bolj zapletena in neživljenjska zakonodaja – bolj težko je tudi nadzirati. Zato je tudi lažje goljufati.

        V državah, kjer je enostavnejša in pametnejša zakonodaja, ni ne potrebe po goljufanju, pa tudi izplača se ne.

        Ne vem pa, zakaj take enostavne stvari tako veselo ignoriraš – in kot lajna ponavljaš iste socialistične neumnosti.

        Za plače in pogoje pa velja ponudba in povpraševanje. Če bo veliko čistilk, pa malo potreb po njih – bo lahko delodajalec izkoriščal. Če bo obratno, bodo lahko čistilke brez sindikatov izsilile dobre pogoje.

        Sevea pa ni treba, da je čistilka celo življenje le čistilka – lahko dela tudi kaj drugega.

    • Ni problem v vseh teh prispevkih ampak v višini plačil teh prispevkov. Po enih podatkih Švicarji plačujejo skoraj enako za zdravstveno zavarovanj pa veliko več dobijo za to ceno. Se pa strinjam tudi s tem, da je naše izobraževanje, ki je seveda enako za vse in je temu recimo zastonj. Zato pa imamo takšne fakultete, in tudi kadre temu primerne. Sam sem imel možnost, da sem del svojega izobraževanja imel tudi pri tujih predavateljih in seveda sem moral to krepko plačati. Vendar veste kakšna je razlika. Tam se dela, predavatelji ti podajajo teoretično in praktično znanje.
      Če se zmanjšajo prispevki bo minimalna plača večja, je pa res da se bi vedno našli takšni ki bi tudi to izkorščali. Zakaj ne sprejmemo zakona, ki bi podjetniku ob neizplačilu prispevkov takoj blokiralo podjetje in najprej izplačalo upnike, njega pa oglobilo, da mu kaj takšnega ne bi prišlo na misel .. ta cilj naj imajo rajši sindikati

      • Saj ravno za to gre. Za prevaro. Prispevki bi bili davki, če bi bili tako zelo obvezni…
        Ideja prispevkov je da se ne da denar delavcu, da si plača kar si želi, ampak se mu vzame prek delodajalca, kar pa je “zakon ki ne deluje”. Ste pozabili da zakoni morajo biti takšni, da se jih da izvajati. Pri nas je vsaj 50% takšnih, ki pihajo na dušu glupemu socialistu (in IFom), izvajanje pa je eno samo blefiranje.
        Edino vodilo je da delavec ne bi dobil denarja v roke.

        Pred nekaj leti smo imeli davek na izplačane plače. Nikomur ni padlo na pamet, da je to davek na strošek in kot tak proti vsej civilizaciji. Noben direktor ni rekel, kaj delate!?
        Vsem je bilo prav, ker pač ni šlo delavcu v žep. Delavčev žep je namreč smrtni sovražnik socializma. On mora biti reven, da se da z njim manipulirati.

        • Sam sem predlagal, da se, delavcu cela plača- vključno s prispevki vred-potem pa si naj sam plačuje za penzijo in zdravstvo kolikor hoče.Pa je nekdo dejal, da bi si potem ljudje zelo malo plačevali. Idiotizem. Tako bi se rešili vseh pijavk ki živijo na račun podjetnikov. Ljudje ne vedo da je minimalna plača skoraj še enkrat višja, ker mora delodajalec več kot polovico plače nakazati tej požrešni državi. Kaj pa danes po štirdesetih letih dela in plačevanja prispevkov imajo ljudje pokojnine takšne, da morajo dobiti še varstveni dodatek… To je resnica o prispevkih

      • Zame je sicer prepozno ampak sem takoj za vpeljavo vajenskega sistema podobnega švicarskemu. Njim to menda odlično deluje. S tem bi po moje takoj razpolovili množico študentov na univerzi.

        Naš večen problem s plačilno nedisciplino sam vidim kot posledico iz bivše juge podedovanega prezira do zasebne lastnine.

      • Od kod si pa to staknil, falcon, da Švicarji plačujejo za zdravstveno zavarovanje isto vsoto kot Slovenci? To je gotovo nonsens. Zdaj se mi ne ljubi iskati podatka, dejstvo pa je, da Slovenec plačuje za zdravstvo približno 40% tistega, kar zanj dajeta Avstrijec ali Nemec. Dvomim, da Švicar daje manj od tih dveh, saj so tam bolnišnične usluge in plače zaposlenih precej višje kot v Avstriji.

        • Govoril sem s človekom, ki je tam delal in to pred nekaj leti. Takrat je bila njihovo osnovno plačilo ekako našemu. Seveda pa imajo rang lestvico za boljše usluge.Kaj pa pri nas. čakalna lista če pa plačaš posebej pa si takoj pri istem zdravniku na vrsti seveda ker ima zato privatno prakso. Pa še nekaj če tam ne izplačaš delavce ti prodajo firmo in najprej izplačajo delavce. Seveda to se pri nas ne piše ampak samo kako so ksenofobi.

          • Pri tem našem samoplačništvu ni kriv zdravnik, ampak ZZZS. Ta plača omejeno število zdravstvenih storitev na mesec/leto, in vsak samoplačnik dejansko skrajša čakalno vrsto.

  7. Se strinjam z pojavom opisanim v članku. Sicer si ne upam špekulirat kaj bi se zgodilo v našem plenilskem postsocializmu z odpravo minimalne plače. Vsaj večji sindikati bi si tudi brez minimalne plače zagotovo izposlovali panožne minimalne plače. Sprašujem se tudi kako bi se brez minimalne plače povečal socialni damping iz revnejših južnih sosed, ki v razpokah trenutnega hiperreguliranega plačnega sistema uspeva že sedaj.

    Osebno trenutno ne bi imel nič proti lažjemu dostopu do dela, četudi bi moral delat za nižjo plačo ali bi na primer dobil samo delo za polovični delovni čas.

Comments are closed.