S. Toplak, Finance: Vrnite nam 2. januar!

2

Economist svari, da bodo izzivi svetovnega gospodarstva leta 2015 precej podobni problemom iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ni se podrl samo berlinski zid, nismo se le osamosvajali, nismo imeli le mi težav zaradi prehoda iz socializma v kapitalizem, izgube trgov in posla. Nemčija je imela krizo in hkrati moč za reforme, Švedska je imela razsute banke, Japonska je postala namesto dežela vzhajajočega sonca dežela gospodarskih živih mrtvecev, še vedno močna, a depresivna. In Economist svari, da če ekonomska tveganja poznamo, so politična nepredvidljiva: države, vlade, nadzori, politike imajo manj prostora za uravnavanje šokov, ljudje pa niso le nezadovoljni, temveč jezni. Radikalna čustva, radikalna – slabša – politika.

Devetdeseta leta, naša jeza pred tem in upanje, volja ter pogum po tem, so bila za Slovenijo veličastna. Bili smo velika država. Suverena, čeprav brez denarja. Podjetja so si izposojala med seboj, ne za krajo, za delovna mesta. Vplivna, čeprav brez velikih mednarodnih funkcij. Politiki so imeli jasne, enotne, normalne cilje. In pogum reči ter udejanjiti – tole je brezzvezno in tole je prav. In v deželi – ob političnih in gospodarskih tveganjih – ni bilo brezupa. Ekonomsko smo spet brez denarja, politično brez ideje, moči in poguma. Obviseli v zarotah, zamerah, nevoščljivosti, nerazumu in klišejih. Vsemu temu ploskamo, namesto da bi nas skrbelo. Poskusite pogledati iz klišejskih okvirjev.

Ko vam predsednik vlade Miro Cerar reče, da potrebujemo več pravne države, mu ne ploskajte, temveč naj vas začne skrbeti. Veste, kaj je pravna država: to, da Ivan Zidar ne bo nikoli pred sodiščem zaradi poslovnih goljufij, to, da Igor Bavčar, ki je pravnomočno obsojen, ni v zaporu, to, da iz stečajev najprej dobijo stečajni upravitelji, potem delavci in drugi upniki, to, da ne moreš normalno poslovati, ne da bi se bal trapastih inšpekcij. Vse to je pravna država, zato pazite, česa si želite. Bogokletno: v Sloveniji potrebujemo manj pravne države, pa več pametne države. Manj zakonodaje, preproste predpise, pametna navodila šefov in pogum, da se norosti, kot so naštete, ne zgodijo. Ne potrebujemo zakona, potrebujemo odgovornost posameznikov, da delo opravijo prav, pametno in pošteno.

Kar me je v tem letu razveselilo in kar daje upanje, podjetja in njihovi menedžerji vse bolj delajo prav, pametno in pošteno. Še vedno obstajata dve Sloveniji, tista, ki je vezana na državni denar, koncesije, interese, in torej tista, ki je slabša. In tista, ki je nad posli z državo obupala, se poslovno in finančno prestrukturirala in dela za trg. Vsem tem poklon.

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Simona je dober članek spisala.

    “Še vedno obstajata dve Sloveniji, tista, ki je vezana na državni denar, koncesije, interese, in torej tista, ki je slabša. In tista, ki je nad posli z državo obupala, se poslovno in finančno prestrukturirala in dela za trg. Vsem tem poklon.”

    Poklon vsem delavcem, kmetom, obrtnikom in podjetnikom, ki delate za trg. Vsak dan vas bolj cenim. Mislim, da je sploh za moškega največja uresničitev, odraslost ta: da je podjetnik, da živi od svojega dela – pa naj si ga prodaja kjerkoli na svetu.
    Največja beda pa je biti brezposeln ali birokrat.

Comments are closed.