Spet sem imela priložnost primerjati javno in zasebno. Ni vse zasebno dobro, je pa dobro, da je čim več dobrega zasebnega. Dobro zasebno je tista Slovenija, ki deluje. Tista Slovenija, ki ima konkurenčen izdelek in storitev. Tista Slovenija, ki ceni denar. Tista Slovenija, ki je prav zaradi tega, ker ceni denar in z njim odgovorno ravna, namesto da ga krade in čaka na državne pomoči, družbeno odgovorna. Tista Slovenija, ki je tako dobra, da ustvarja delovna mesta. Tista Slovenija, ki ji je mar. Slovenija, ki jo kupiš. Slovenija kot blagovna znamka. Kot zgodba o uspehu.
Dober primer. Zasebna zobozdravstvena ordinacija, na ruvanje osmice pridem brez slike, v kaosu iz službe in takoj nazaj v službo. Kaj pa zdaj, ker ni slike? Zobozdravnik mirno pokliče kolega, ki ima sliko, – pofotkaj mi jo s telefonom in pošlji. Vse se da. Učinkovito, dobro opravljeno. Stranka je kralj, stranka pomeni denar, plačo zaslužek. Slab primer. Javno zdravstvo. Tudi to je za denar. Stranka ni kralj. Še vedno lahko eno napotnico (kopijo) pošljete na vse bolnišnice in delate vrsto. Leta 2013 bi moralo biti poenotenje sistema naročanja – booking- stvar 20 minut in stotih evrov, če pretiravam. Mi bookinga še vedno nimamo, če pa bi ga imeli, bi za izdelavo programa plačali nekaj sto tisoč evrov. Kar je najbolj žalostno, storitev javnega ni slaba. Zdravniki, sestre, delajo dobro. Menedžment denarja in ponudbe pa je v javnem, državnem, paradržavnem – ne le zdravstvu – katastrofalen.
Gre za malenkost. Ampak tisoč slabih malenkosti uniči sistem. Takšna je Slovenija, kjer ne cenijo strank, kjer ne cenijo denarja, ker ta raste na bankomatu ali pride od države. Takšna je Slovenija, ki ne deluje. To je Slovenija, ki ni družbeno odgovorna. To je Slovenija, ki z denarjem drugih ljudi – svojih davkoplačevalcev – plačuje svoje interese. To je Slovenija, ki jo je treba dati ad acta.
Obstajata dve Sloveniji. Od zdravstva do podjetij. Tista, ki deluje, in tista, ki ne. Tista, ki dela prav, in tista, ki goljufa. Na žalost je prve premalo. Ker je delati prav težko. Lažje je iti v Trst in kupiti korenje kot ga pridelati doma. Lažje je goljufati kot ustvariti. Privatizacija pomeni, da obstaja možnost, da bomo dobili lastnike in menedžment, ki bo cenil denar in z njim ravnal odgovorno. Odgovorno zase, odgovorno do zaposlenih, odgovorno do plačila davkov. Ki bo odprl pot standardu dobre Slovenije.
Več: Finance
