Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Advent je naša vsakoletna nova priložnost, da rastemo v veri

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni.

Leta 1990 je bilo za Slovence leto plebiscita za samostojno državo, leto pogumnih odločitev, upanja, neverjetnih zgodovinskih dogodkov, solz sreče. Kaj se je zgodilo v preteklih tridesetih letih? Kakšna je razlika med Slovenci leta 1990 in Slovenci leta 2020?

Spremenili smo svoj odnos do države, do spolnosti, do družine, do vere in do upanja na prihodnost.

Vzroki za to? Pametni telefoni, širitev novih ideologij, ki prek glavnih medijev oblikujejo dominantno kulturo in določajo, kaj je dovoljeno in kaj kaznivo, kaj je politično korektno, kaj je sovražni govor… Tu je še covid-19; ne le virus, temveč tudi in predvsem način soočanja z epidemijo. Tudi migrantov in odnosa do migracij ter nevarnosti terorističnih napadov ne smemo podcenjevati. Priče smo spopadu svetovnih razsežnosti. Ni nemogoče, da se bo svet znašel v najhujši svetovni vojni doslej. Puškam, tankom in bombam se pridružujejo tudi virusi, pripravljena so še mnogovrstna biološka orožja, živčni strupi, radijski valovi, ki bodo povzročali prikrite bolezni, neplodnost, nerodovitnost zemlje …

Smo na vojno pripravljeni? Kako se bomo organizirali? Kako bi morali ravnati, da bomo morda preživeli, da zgodovina ne bo pisala o nas kot o zaostalem in naivnem plemenu, ki se je med seboj pobijalo, ni sledilo znanstvenim spoznanjem, temveč je bilo lahek plen propagande in se je uničilo?

Leto 2020 bo šlo v zgodovino kot leto velikih sprememb. Nekateri sedanji trenutek primerjajo z drugo svetovno vojno. Znani obrazi napovedujejo, da ne bo nič več, kot je bilo; da je nujen nov družbeni dogovor; nova ekonomija, v kateri ne bo revežev; večja skrb za okolje, boj proti podnebnim spremembam … Tudi papež Frančišek se pridružuje tej govorici.

Živimo v času največjega diktata znotraj človeštva v nam znani zgodovini

Drži! Spremembe so potrebne. Ekologija je pomembna. Skupno iskanje rešitev, ki bodo v dobro vseh, je nujno. Toda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. Vključijo se vsi alarmi in drugi samoobrambni mehanizmi. Vemo, kako se je končalo opevanje bratstva in enotnosti v SFRJ. Bodimo previdni in preudarni.

Ni malo čudno, da napredne sile vsiljujejo ukrepe, ki so v nasprotju z Božjimi zapovedmi? Je višek prizadevanj za čisto okolje v tem, da na svetu vzpostavimo ekodiktaturo? Prizadevanja za mir ne moremo poistovetiti s pacifizmom. Totalitarni globalizem, ki hoče zbrisati nacionalne identitete in razvrednotiti versko pripadnost, ni rešitev za večje zavedanje, da smo vsi ljudje ena družina. Obetajoče besede avantgarde, ki jih zvesto podpirajo svetovni mediji, zvenijo krasno, kot so lepo zvenele obljube francoske revolucije, marksizma … Vsakdo, ki postavi pod vprašaj New World Order (NWO) – Novi svetovni red (NSR) in je do njega kritičen, je razglašen za fašista, rasista, ksenofoba, nacionalista, nazadnjaka …

Toda, kdo in v čigavem imenu bo podpisal novo družbeno pogodbo za ves svet? Bo to res dogovor ali pa bo diktat peščice ljudi, ki pripadajo svetovni eliti, 99 odstotkom svetovnega prebivalstva? Bodo ukrepi pili vodo ali pa bodo povsem neznanstveni in nestrokovni? Kako priti do zavezujočih podpisov? So funkcionarji OZN izbrani na ustrezen način? Koga predstavljajo? Bo dogovor podpisala tudi Rusija? Bo za dosego tega podpisa potrebna vojna? So covid-19, covid-20, in če bo treba, še covid-21 le orožja v spopadu za uvedbo NSR?

In če bi do zavezujočega dogovora NSR prišlo, kaj bi to pomenilo za nas? Mar ne bi bila to nova diktatura, najokrutnejši totalitarizem v zgodovini človeštva? Živimo ne le v času epidemije covid-19, ampak tudi v času največjega spopada znotraj človeštva v nam znani zgodovini.

Lepo je biti kristjan in zaupati, da Bog vodi zgodovino

V času Avstro-Ogrske in Jugoslavije so se naši predniki počutili drugorazredne in tretjerazredne, zato smo Slovenci zapustili ti dve nadnacionalni tvorbi. Kljub vsem negativnim izkušnjam je bilo v Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in je v EZ tudi marsikaj pozitivnega. Bomo v času NSR, ki se napoveduje, šele zares zaživeli ali pa bomo postali povsem nemočni in brezpravni suženjčki?

Kako lepo je biti kristjan in zaupati, da zgodovino vodi Bog! Toda Bog pričakuje, da smo odgovorni, da tudi v času suženjstva ohranjamo svobodo in dostojanstvo, da zanj pričujemo, da poznamo realnost, v kateri smo se znašli, in se ne slepimo, da smo svobodni in pomembni, če smo v resnici navadni sužnji.

V vsakršnih razmerah se moramo otresti strahu in razmišljati trezno

V tridesetih letih je torej prišlo do velikih kulturnih in političnih sprememb. EZ, katere del je tudi Slovenija, se pospešeno oddaljuje od svojih krščanskih korenin. Kakšen naj bo odnos kristjanov do EZ pa tudi do Slovenije, če smo v družbi vedno bolj marginalizirani, nepomembni in celo izpostavljeni nasilju? Za to smo seveda krivi tudi sami, ker popuščamo in se prilagajamo svetu. Seveda pa nasilje ne ogroža le nas, kristjanov, temveč vse državljane. Če predpostavimo, da bo prišlo do vojne, kar ni nemogoče, bi se morali otresti strahu in začeti razmišljati s trezno glavo.

Če želimo živeti in preživeti, si začnimo postavljati vprašanja in ukrepati: Kaj bomo jedli in pili, ko bo sovražnik skušal zastrupiti vso hrano? Kako se bomo greli, da ne bomo zmrznili? Pred leti je bil za številna gospodinjstva problem že žled, saj razen indukcije niso premogli niti štedilnika na plin, kaj šele na drva. Verjetno zaradi visoke ekološke ozaveščenosti. Kako se bomo obvarovali pred vročino in raznimi visokofrekvenčnimi valovi, ko se bodo morda na nebu pojavila umetna sonca? Kako bomo med seboj komunicirali, ko ne bo interneta? Tudi če ne bo prišlo do vojne, bomo v prihodnosti izpostavljeni velikim pritiskom.

Bolj kot skrb za telo je potrebno prizadevanje za pravo pamet in duhovno moč

Izpostavljam štiri izzive, ki so po mojem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda:

Družina

Naj bo še tako moderna umetna oploditev, nadomestno materinstvo, istospolne partnerske zveze …, brez številnih družin, ki porajajo, vzrejajo in vzgajajo svoje otroke, ne bomo preživeli. V času epidemije mi je nekaj staršev zaupalo, kako se bojijo za svojega edinega otroka. Krizo bodo laže preživeli starši z tremi ali štirimi otroci. Kako ustvariti razmere, da se bodo mladi sploh odločali za družino in sprejemanje življenja? S človeškega vidika se to zdi v tem trenutku nemogoče.

Vzgoja

V letu 2020 smo priče vandalizmu, nasilju in kaosu, poskusom revolucije. Nismo še pokopali brezpravno umorjenih pred in med 2. svetovno vojno ter po njej, pa že slišimo pozive k novim umorom. Pred približno osemdesetimi leti sta bila umorjena ban Marko Natlačen in dr. Lambert Ehrlich, sedaj naj bi bilo pa treba umoriti predsednika vlade Janeza Janšo … So te grožnje zgolj rezultat političnega spopadanja med levico in desnico in delovanja t. i. globoke države? Menim, da ne gre le za globoko državo, ampak za globoko družbo, za globoko stanje družbe; ki je posledica permisivne vzgoje v preteklih desetletjih, ko smo otroke razvajali, jim prinašali vse servirano na krožniku …

Danes ne razlikujemo več med pritiskanjem na gumbe v svetu elektronike in realnostjo življenja. Napačno si domišljamo, kaj je virtualna in prava resničnost. Razvajeni sinčki in hčerkice, ki so dobili vse, kar so poželeli, sedaj doživljajo abstinenčno krizo, hočejo revolucijo in delajo samomore. Nekateri še vedno zagovarjajo: če se kdo čuti užaljenega, če trpijo njegova čustva, ima pravico, da se bori za svoje pravice, da zahteva kazen za tistega, ki ga je užalil. Treba je na novo premisliti o vzgoji! Po katerih vzgojnih teorijah in metodah se ravnamo? Tudi v cerkvenih krogih!

Letos je bila 150. obletnica rojstva Marije Montessori. Zanimivo, da je njena vzgojna metoda močno prisotna tudi v Katoliški Cerkvi. Je poudarjanje duhovne dimenzije v vzgoji že dovolj, da kristjani določeno metodo posvojimo? Smo se vprašali in ugotovili, za kakšno duhovnost gre? Vzgajamo otroke tudi za odgovorne državljane ali le za individualiste, okoli katerih se mora vrteti cel svet? So otroci res popolnoma nedolžni angeli? Ali pa je že otrok lahko tudi hudoben, lažniv, nevoščljiv, maščevalen … Ni naključje, da so 150. obletnico rojstva Marije Montessori praznovali tudi pripadniki LGBTQ, zagovorniki splava, ločitve …!

Boj za svobodo govora in versko svobodo

Sekularizem uveljavlja nove dogme, nove zakone socialne pravičnosti, ki jih nadzira nova inkvizicija. Ogrožena je pravica do svobode govora, pravica do ugovora vesti in svobode veroizpovedi. V imenu novih pravic se diskriminira, ustrahuje in kaznuje vse tiste, ki se ne strinjajo s t. i. novimi pravicami in ideologijami, ki jih uveljavljajo. Vera ni zasebna zadeva, ampak ima tudi socialne posledice.

Verske svobode ni, če kristjani nimamo pravice v javnosti uveljavljati krščanskih načel oziroma je z našo vero nekaj narobe, če jih ne uveljavljamo.

Boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice

V nevarnosti smo, da živimo v virtualni resničnosti, ki je drugačna od prave resničnosti. Kako priti do pravih informacij? Kako soočati različna stališča na kultiviran način? Npr. tudi meni se, glede na informacije, ki jih imam, zdijo določeni ukrepi vlade za zajezitev covida-19 vprašljivi ali celo zgrešeni. Toda, ali je zaradi tega treba rušiti vlado?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje

Za mnoge je povabilo k molitvi za domovino čudaško. Molitev ne pomaga, če je zgolj drdranje besed, saj to sploh ni molitev. Molitev je pogovor z Bogom, ki nam daje spoznanje in moč za življenje. Upam, da je iz zgornjega razmišljanja dovolj razvidno, kako majhni in nemočni smo. V veliki preizkušnji, ki nas čaka, potrebujemo Božjo pomoč. Sam imam izkušnjo, da ni vseeno ali zjutraj, pred določenim delom ali srečanjem molim ali ne. Molitev mi odpira številne milosti in daje nevidno moč.

Molim tudi za domovino. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni.

Prešinja me naslednja misel. Zakaj smo doživeli milost, da je Slovenija pred tridesetimi leti postala samostojna in suverena država. Se je to zgodilo slučajno in nima večjega pomena in koristi? Kaj pa, če je bilo to v Božjem načrtu in je zelo pomembno za cel svet, za rešitev sveta? Smo takrat mislili le na našo samostojnost, sedaj pa bomo odkrili, da imamo poslanstvo za ves svet in bomo pomen svoje države odkrivali v povsem novi luči? Zanimivo se mi zdi, da bo Slovenija v drugi polovici leta 2021, v zelo občutljivem trenutku zgodovine, predsedovala Svetu EZ. Imeti državo, pomeni veliko odgovornost. Tudi majhna država je lahko Velika!

Zgodi se Božja volja! Kraljica vseh narodov in Kraljica miru, prosi za nas!