Slovenca Tonija Mrlaka in makedonskega mehanika zavestno poslali v smrt

86
1827

V Sloveniji smo zadnja leta priča sramotnim poskusom onečaščanja osamosvojitvene vojne in njenih nosilcev za vsako ceno. To počnejo tisti, ki jim samostojna Slovenska država nikoli ni bila intimna opcija, hkrati pa paradoksalno pripadajo opciji, ki se je z osamosvojitvijo najbolj okoristila tako, da danes obvladuje večino gospodarstva in politike. Na imenu pilota Mrlaka, ki je bil kot pripadnik agresorske armade sestreljen nad Ljubljano v času osamosvojitvene vojne, skušajo očrniti tiste, ki imajo največje zasluge za bleščečo zmago v vojni za Slovenijo.

Slovenska osamosvojitev je kljub določenemu zaostajanju za pričakovanji, najuspešnejši zgodovinski projekt Slovencev. Tako, kot je nekatere v preteklosti motil in so mu nasprotovali, bi se ga radi danes polastili in na njem gradili svojo politično in ekonomsko prihodnost. Pri tem ne izbirajo sredstev.

Slovenca Tonija Mrlaka in makedonskega mehanika načrtno in zavestno poslali v smrt

Vse vojaške priprave na osamosvojitev in njihova izvedba so potekale pod načelom največje možne zaščite človeških življenj. Kljub temu je bilo treba sprejeti tudi ukrepe za najvišjo možno zaščito političnega in vojaškega vodstva 26. junija 1991 osamosvojene Slovenije. To je vključevalo tudi zračno zaščito ključnih objektov. To je bilo natančno znano tudi vodstvu JLA in politiki, ki je stala za njim.

Da bi preizkusili in ponižali slovensko TO, so načrtno izbrali Slovenca Tonija Mrlaka in makedonskega mehanika, pripadnika neprivilegiranih jugoslovanskih narodov, in ju z ukazom preleta najbolj zaščitenih stavb v Ljubljani načrtno in zavestno poslali v smrt. Ti in njihovi, vsem znani slovenski somišljeniki in sodelavci, nosijo za to tragedijo tudi pravno, moralno, politično in vojaško odgovornost.

Veliko je bilo govora, da se je Mrlak želel predati slovenski strani. Zakaj mu niso pomagali – to vedo samo oni. So ga tisti, ki ga sedaj zlorabljajo ali njihovi botri, načrtno žrtvovali? Mar ni zanimivo, da so se nasprotniki slovenske osamosvojitve več kot 20 let po vojni spomnili na Mrlaka in ga začeli zlorabljati za kompromitiranje udeležencev Vojne za Slovenijo? Svoje umazano dejanje, moralno in politično krivdo hočejo naprtiti borcem za slovensko osamosvojitev. Politično lahko kratkoročno uspejo, moralno in zgodovinsko nikoli.

Slovenska osamosvojitvena vojna je bila čista, kar gre zahvala njenim voditeljem in vsem pripadnikom vojske in policije. Ni si mazala rok z zločini, kot to od vsega začetka velja za armado rdeče zvezde. Ta je v svoji zgodovini pobila več lastnih državljanov kot pa tujih vojakov. Svoj prvi poraz je doživela v vojni za Slovenijo. S tem se jugonostalgiki in častilci rdeče zvezde še vedno težko sprijaznijo.

86 KOMENTARJI

    • Je že tako, da vsakomur pritiče, kar mu pritiče po njegovih sposobnostih in zaslugah.

      Redki ljudje, med njimi brigadir Tone Krkovič, lahko ponosno povedó, da so leta 1991, v osvobodilni vojni z agresorsko jugoslovansko armado, branili mlado državo Slovenijo in da so svojo domovino Slovenijo in njeno prebivalstvo uspešno ubranili pred številčnejšim in mnogo bolje oboroženim napadalcem.

      Za nekatere druge, ki lažejo, da Slovenija ni država, mednje se uvršča Igor Đukanović, pa je največji življenjski uspeh to, da ne jedó več rdečega in belega mesa.

      (Na širnem svetu je na stotine milijonov ljudi, ki ne jedó mesa, vendar ti ljudje lastnih prehranjevalnih navad ne doživljajo kot svoj največji življenjski uspeh. S tem se ne hvalijo.
      Če sploh ne omenjamo stotin milijonov ljudi, ki trpijo zaradi lakote in bi jim košček mesa pomenil preživetje, pa do hrane ne morejo priti…)

      “Redno sem tekel in praktično čez noč opustil rdeče in belo meso. Takrat smo temu rekli, da sem postal vegetarijanec. To je bila najboljša odločitev in največji uspeh mojega življenja.”  by Igor Đukanović

      Igor Đ. se sicer ne more hvaliti, da je leta 1991 branil državo Slovenijo pred agresorsko JLA, ker tega ni storil. Za Igorja Đ. Slovenija sploh ni država!

      Lahko pa se Igor Đ. pohvali, da je nekoč pred zlobnimi fanti branil podgano:
      “Ko sva se z mamo preselila v mesto, se nama je – najbrž zaradi vegetarijanstva – že povečala empatija do živali. Nekoč so fantje pred blokom s kamni poskušali ubiti podgano. Pritekel sem pred blok in jih prepričeval, da ne.” by Igor Đukanović

      https://www.cajtng.net/igor-dukanovic-ljudje-vedno-najdemo-moralna-opravicila-za-svoja-dejanja-ze-od-suznjelastnistva-dalje/

    • Seveda je moj največji dosežek v življenju, da ne jem več mesa. Čeprav je milijonom dano, sem se jaz moral drzniti prestopiti to mejo. Tako kot smo si leta 1991 morali mi vsi skupaj drzniti zavrniti skupno in sprejeti svojo državo.
      Pri tem so moje zasluge definitivno večje od tistih paradnega generala Krkoviča. Pravzaprav praktično vsi državljani imamo večje zasluge od njega. Njegov izkupiček je namreč negativen – odgovornost za umor soborca heroja Mrlaka.

      • Igor Đ.,
        odgovarjate, da je milijonom “dano” prehranjevati se brez mesa, vi pa ste si, kot češ, “drznili prestopiti mejo”, da se odrekate uživanju hrane mesnega izvora. To štejete za svoj največji življenjski uspeh in dosežek.
        Menim, da živite v veliki samoprevari.

        Če namreč stvarno pogledamo ta vaš “življenjski dosežek in uspeh”, s katerim se javno hvalisate, vidimo, da tak način prehranjevanja dejansko ne predstavlja ničesar izjemnega, sploh pa to ni nikakršen dosežek ali uspeh, da bi se človek z njim hvalil.

        Milijonom ljudi je namreč “dano” živeti v stalnem pomanjkanju hrane in vode!
        Ali si predstavljate, kako velikanski bi bil vaš “življenjski uspeh in dosežek”, šele ko bi se bili odrekli uživanju vsakovrstne hrane in pijače ter si “drznili prestopiti mejo” lakote in žeje?

        V primerjavi z ljudmi, ki vsakodnevno trpijo lakoto in žejo, se s svojim prehranskim slogom dejansko ničemur ne odrekate, saj niste ne lačni ne žejni!

        Tudi če vaš prehranjevalni slog primerjamo s prehranjevanjem ljudi, ki se morajo iz zdravstvenih razlogov odpovedovati določenim vrstam hrane, ki bi jim sicer zelo teknila, vendar škodi njihovemu organizmu, dejansko niste dosegli ničesar izjemnega. Saj vendar jeste tisto, kar ste sami izbrali, da boste jedli!
        Z ničimer niste bili primorani spremeniti svojih prehranskih navad, tako ste izbrali po lastni volji. V čem naj bi bila izbira načina prehranjevanja po lastni volji velik dosežek in uspeh?

        Zaradi vsega opisanega menim, da z veganskim slogom prehranjevanja niste dosegli ničesar izjemnega, da bi bilo vredno to omenjati kot življenjski dosežek ali uspeh.
        S svojim veganstvom “paradirate” popolnoma v prazno.

      • Vanja,
        Po tej logiki tudi slovenska osamosvojitev ni nič posebnega. Živimo kot mnogi drugi narodi, ki si upajo živeti v svoji lastni državi. A takrat je odločitev vendarle bila pogumna. Nismo vedeli, kaj nas čaka. Tako tudi jaz takrat nisem bil prepričan, ali bom zaradi opustitve mesa fasal zdravstvene težave.

        Za Slovenijo se je izkazalo, da je kljub prihvatizaciji, tajkunizaciji in kaj je še teh stranpoti, odločitev za samostojno državo bila pravilna. Tudi meni se je (kljub nekaterim napakam) takratna odločitev za vegetarijanstvo obrestovala. Dandanes to ni nič posebnega. Danes je lažje biti presni vegan kot pred četrt stoletja vegetarijanec. Torej samo ne smem zaspati na lovorikah ampak se opogumiti narediti naslednji korak.

        Analogija s Slovenijo?

        • Igor,
          ali nameravate s svojimi današnjimi izjavami morda spremeniti svojo trditev, da “Slovenci države tudi nimate”?

          Eno namreč pomeni kritizirati slovenske politične razmere in ocenjevati nezadovoljivo delovanje ljudi v državnih institucijah, popolnoma nekaj drugega pa pomeni izjaviti, da slovenski narod nima svoje države.
          Torej?

        • Zakaj nas v Bruslju ne spoštujejo? Zakaj nam ne pomagajo razčistiti zadrege okoli naše južne meje?
          Ker niti sami sebe ne spoštujemo. Častimo prihvatizacijske bogataše, vojne dobičkarje, namišljene osamosvojitelje… Ne častimo pa ljudi, ki so dejansko za našo svobodo prelili kri.

        • Gospod Igor,
          ste med mnogimi, ki berejo Sveto pismo. Tam pa piše:

          On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni? Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico? Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. (Mr 15, 16-19)

          Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste. (Mr 7, 18-19)

          😉

        • Saj se trudim biti kulturen. A, kadar so politična stališča okoli kakšnega vprašanja diametralno nasprotna, je včasih težko. Ena poševno razumljena beseda zaneti spor. 🙁
          Pa tudi včasih me kar šokira, ali se sogovorniki norčujejo iz mene, ali res ne zastopijo, da Mrlak in Kidrič nista sopomenki. Res sta oba Slovenca, a prvi je v skladu s prošnjo takratnih slovenskih oblasti čakal na razglasitev osamosvojitve, da lahko jugoslovanski strani “ukrade” helikopter, ker se je s togimi bučami v jugoslovanskem generalštabu bilo nemogoče dogovoriti, da je četrtina skupne vojaške opreme plačana iz slovenskega proračuna in je zato (ne sicer četrtina a znaten delež te opreme) vendarle ob osamosvojitvi slovenski in ne od vojske ostanka države.

          • ” skladu s prošnjo takratnih slovenskih oblasti čakal na razglasitev osamosvojitve, da lahko jugoslovanski strani “ukrade” helikopter”

            ??? Kako pa vi, gospod Igor to veste?

            Ampak, to je nepomembno. Vprašanje je, le kaj za vraga je moral leteti nad štabom TO, ki je bil seveda hudo branjen. Mogoče celo edina branjena točka.

          • Očitno mu nihče ni povedal, da bo Ljubljana imela protizračno obrambo, ki ne bo vedela za njegov prebeg.
            Res je naredil napako, a je njegova napaka kar tipična za vojake. Pri tako pogumni misiji, so hormoni na višku. Obenem pa je moral biti tiho in svoja čustva do zadnjega skrivati. To je bil kar izziv. Njemu je uspelo. A nažalost nam ni.

        • Pozdravljeni Conte Antonio Caccia. 🙂

          Če lahko argumentiram, da je za slovensko osamosvojitev bila potrebna velika drznost, čeprav sama po sebi ni pretresljiv dosežek?

          V tistih časih je tempo federaciji s petimi “srbskimi” glasovi v osemčlanskem predsedstvu skupne države diktiral Milošević. Milošević se je še držal protokola, Šešelj pa je brez sramu stegoval jezik in pogosto povedal tisto, kar je vožd dejansko mislil. Tako nam je Šešelj takrat rekel: “Idite sad ili nikad”. Obenem pa nam je grozil z razstrelitvijo nuklearke na meji med Slovenijo in Hrvaško, “ako se odlučimo potući se sa Srbima”. Skratka počutil se je vojaško močnejšega a nezainteresiranega za sodelovanje in ohranitev skupne države.

          Obenem smo imeli tudi močne sile zbrane okoli premierja Markovića, ki so se trudile ohraniti Jugoslavijo skupaj in jo v celoti približati EU. Recimo konvertibilnost dinarja je bila ogromen korak v tej smeri. Markoviću je pravzaprav zmanjkalo le malo časa, medtem ko je njegova vizija bila za vse tukaj živeče narode optimalna. A nažalost za njim ni bilo dovolj realne politične moči, da se udejani in zato je za nas takrat bilo optimalno, da “ubogamo Šešlja” in gremo po svoje.

          Za takšno odločitev smo res potrebovali veliko poguma, saj so se vse velike sile, vsaj javno, opredelile proti kaotičnemu razpadanju federacije. A po drugi strani je res, da se nihče (ne Američani, ne Rusi, ne Marković, ne Milošević) niso bili pripravljeni pretirano potruditi, da nas obdržijo v federaciji. Še najbolj so se bile za takšen razplet pripravljene potruditi vroče glave v sami armadi, ki je takrat izgubljala tla pod nogami in je zato kot ranjena zver bila nevaren nasprotnik. Neumno jo je bilo izzivati. A pametno spraviti pod ustavni nadzor kolektivnega predsedstva federacije.

          Dandanes, nihče noče naše države. Dobro pred nekaj tedni je nek italijanski politik spet hujsal, da sta Dalmacija in Istra italijanski. A pri tem je bil toliko iskren kot so iskrene želje srbskih nacionalistov, da bi iz srbskega proračuna plačevali otroške dodatke vsem albanskim otrokom na Kosovu…

          Torej državo zdaj imamo in to zdaj ni nikakršen poseben dosežek. Enako kot jo imajo Italijani in to zanje ni ta hip nikakršen poseben dosežek.

          Za oboje pa je velik izziv, kako državo ohraniti na varni strani glede milijardnih posojil. Pri tem opozarjam le na obresno mero, ki mora dolgoročno biti nižja od dolgoročne stopnje gospodarske rasti. Sicer smo oboji državo (skupaj z vso njeno lastnino) prodali.

          Ta izziv pa je neprimerno večji. A zdaj, ko imamo državo, bi ga morali z enakim naporom kot za osamosvojitev leta 1991 doseči. Proti kleptokraciji, korupciji in nasploh nedemokratičnim skrivalnicam bi se morali upreti enako odločno, pogumno in enotno kot proti podobno zavoženimi političnimi vizijami leta 1991.

          Če nam uspe, bomo ponosni!

          • Žal so tudi naše sedanje težave posledica dejstva, da smo pred tem živeli v komunistični Jugoslaviji.

          • …”spet hujskal, da sta Dalmacija in Istra italijanski”
            —-
            hm, na tv sem takoj po napadih nanj slišala naslednjo njegovo izjavo, da z njo ni imel v mislih nobenega spreminjanja mej. Da je z izjavo želel poudariti da so tam nekoč živeli Italijani in njim je bila namenjena izjava. Tem pregnanim ljudem v spomin!
            Igor, kako to da tega ne veste?

      • Gospod Conte Antonio Caccia, sem vam odgovoril na pravo vprašanje?
        Ali ste presenečeni nad mojimi nizkimi ocenami za slovenske “osamosvojitelje”, ki so v “operetni vojni” resda nahitro dosegli razrez federacije a pod zelo slabimi pogoji, kar se je izkazalo že nekaj dni za tem, ko je dr. Drnovšek šel na sejo kolektivnega predsedstva in se dogovoril za umik armade iz Slovenije. Takrat smo po radiju poslušali, kako vojska v Srbiji (konkretno v Nišu) mobilizira tridesetletne specialce, da pridejo z vojaško silo rešiti svoje v Sloveniji ujete najstnike. Poslušali smo o “četnikih”, ki naj bi se že skrivali po slovenskih gozdovih. Vse to bi se res lahko zgodilo, če ne bi najbolj razžarjenim glavam na slovenski strani vzeli niti iz rok ter nadaljevali z bolj umirjeno politiko podobno tisti, ki nam je v osemdesetih tlakovala relativno udobno pot v dogovorno osamosvojitev. Proti takšnemu dogovoru so iskreno še najbolj bili Hrvati in Albanci, ker si oni sami niso bili sposobni izpogajati enako dobrih izhodišč.

  1. Res je skrajno cudno, da so ju v vojnih razmerah za prevoz kruha(?) poslali leteti cez sredisce Ljubljane, direktno cez politicno in vojasko poveljstvo nasprotne strani. Tudi ni jasno, s kom se naj bi slovenski pilot JNA dogovarjal o prestopu, kako dalec so bili dogovori in kdo naj bi to vedel in kdo ne. Niti kdo, ce sploh, je na slovenski strani vedel, da helikopter pilotira konkretni clovek.

    • Hehe, tistemu poklicni vojaki ne rečejo vojne razmere ampak spopadi nizke intenzitete. Tik pred tem je vojska paradirala s tanki, ki so jih poslali na mejne prehode izobesit jugoslovanske zastave. Parada! Med vojno ob tankih teče pehota, sicer bi en RB odtehtal četo (3-4) tankov.

    • Je pa potekala prava medijska vojna, v kateri smo gladko zmagali. Aksentijević je lahko samo gledal in se učil.
      Ponosni, da smo si izborili svojo državo, smo se tiste dogodke navadili imenovati “vojna”. Zdaj smo pred tujci s takšnimi izjavami enako smešni kot svojčas Jugoslovani z izjavo, da je v Europi najbolj odprta meja tista med Republiko Italijo in SFR Jugoslavijo.

      • Paradni veganec Igor Đukanović,
        menim, da vam ne pritiče uporabljati glagole v prvi osebi množine (“smo gladko zmagali”, “smo si izborili svojo državo”), kadar gre za državo Slovenijo. Slovenske države namreč sploh ne priznavate!

        Nedavno ste pod člankom z naslovom ‘Kotiček v muzeju si zasluži Anton, ki je ukazal sestreliti drugega Antona’ zapisali:
        “Slovenci države tudi nimate.”

        Menim, da si lažno in neutemeljeno, v prvi osebi množine, prilaščate zasluge za  zmago in izboritev države, ki je ne priznavate!

        Slovenska država je bila priborjena s krvjo, brez vaše pomoči.

        V 3.členu Splošnih določb Ustave Republike Slovenije piše:
        “Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.”

        Slovenija je mednarodno priznana država, temelječa na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda. Slovenskega in ne, recimo, srbskega.

    • Ga./g. Vanja. V tistem komentarju sem zapisal, da je Republika Slovenija komaj kaj bolj država od Republike Bosne in Hercegovine. Statistike sodišča EU za človekove pravice Republiko Slovenijo vztrajno uvrščajo na neslavno zadnje mesto. Temu vi rečete država? A tudi glede tega, ali to državo splih vodimo državljani, bi se lahko na dolgo in široko pogovarjamo.

  2. Me zanima, ce bi se te besede, ki jih tule trosis lahkotno in neodgovorno in neskladno z dejstvi, upal v oci reci najdrazjim, predvsem materam, ocetom, zenam in otrokom teritorialcev, policistov in civilov, ki so v vojni za Slovenijo na slovenski strani dali svoje zivljenje. Sram te bodi za to!

    • Tik, preden je počilo, sem s sošolci nazdravljal osamosvojitvi. Takole študentsko navihano čeprav niti nismo bili prepričani, da je to že to. Nihče ni govoril o vojni. No razen Kacin na TV se je pune ven metal. Šele sestrelitev našega helikopterja (predstavljena kot “preprečevanje najhujšega”) je začela ustvarjati psihozo, da ne gre več za državljansko nepokorščino – z ovirami na cesti, ampak bo šli na nož.

      • Lepo te prosim, ID, Medvedjek, dogodki na Brniku, spopadi na mejnih prehodih, granatiranje po Gornji Radgoni zate niso vojni dogodki in spopadi? Kaj pa so?
        Ce je prava vojna zate samo nekaj podobnega soski fronti, potem tudi komunisticna tovarisija v lesenih hisicah kocevskega Roga, ki so ji stregli drugo hrano kot vojakom, ni videla oz se sla prave vojne. Ce smo imeli vojno 41-45, smo imeli tudi vojno 91 in to proti JNA. Hvalezni smo lahko, da ni bila tako strahotna kot na Hrvaskem in zlasti v BiH.

        • Parada, bi rekel ID. 🙂 Ampak on je ignorant.
          Mislim pa, da bomo morali priznati da je šlo za državljansko vojno in ne za agresijo.
          Kakor tudi, da je “Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.”
          zavajanje. Takšna pravica ne obstaja ne kot trajna, ne kot neodtujljiva, oziroma smo to “pravico” vzeli v svoje roke. To pa ni dobro.

  3. Jugonostaldik pač ostaja jugonostaldik. Igor je eden izmed njih. Njih se dejstva ne dotaknejo, ker gre za čustveno povezavo. Zanje so vse osamosvojitvene akcije sovražne in osamosvojitelji sovražniki.

    Zato je z njimi sleherni dialog nesmiseln.

    • Igor,
      ali že razpolagate s podatkom, kdo je dotične objekte pografitiral? Trdite namreč, da tisti, ki so to storili, nasprotujejo vsem totalitarizmom. Od koga ste to slišali?

      Namreč, po indicih sodeč bi lahko bili snovalci rdečih grafitov častilci totalitarnega režima komunizma. Prav rdeča barva je simbolno povsem zaznamovala komunistično ideologijo in tudi vse totalitarne komunistične režime.
      Rdeča simbolna obarvanost komunizma se je nekoč zrcalila na vsakem koraku: v rdeči osnovi komunističnih zastav s srpom in kladivom, v vseprisotnem simbolu rdeče zvezde na najrazličnejših objektih, v rdečih ruticah okoli vratov pionirčkov in še v marsičem rdečem… in se zrcali še danes v rdečih SD strankarskih mikicah, kapicah, bundah… in vsakdanjih rdečih opravah Tanje Fajon in ostalih pripadnikov stranke SD, ki se vsi prištevajo med zakonite dediče rdeče Komunistične partije.

      Kakor vidimo, je rdeča barva tudi najljubša barva dotičnih grafitarjev. Če ne bi bilo tako, pač ne bi uporabili izključno te barve.

      To pomeni, da bi storilci kaj lahko bili častilci simbolno rdečega komunističnega totalitarizma.

    • Nisem kriminalist. Nimam v računalniku zbrane gore podatkov o deliktih. A pogledam malo po spletu. Tu je “grafitiranja” še bistveno več. In zelo pogosto se ponavljajo isti vzorci. Tisti, ki govorijo proti Titu, praviloma zraven napadejo še Srbe. Tako da jim ne zaupam.

    • P.S. Pa da slučajno ne zapadeva v nov krog nesporazumov. Ne zaupam hinavcem. Seveda se strinjam, da Tito ni ustrezal definiciji komunista, kot smo jo svojčas poznali kot pionirčki. A, če kdo “pografitira” Tita, mu ne zaupam, da ne bo pografitiral še mene. Spoštujem pa ustrezno kritiko z ustrezne zgodovinske distance.

  4. Ce so z grafiti popackani socrealisticni spomeniki revolucionarjem je to za dominantne medije nezaslisano oskrunjenje. Ce so s politicnimi sramotilnimi grafiti popackani biseri ljubljanskega baroka, od his, palac, vodnjakov, cerkva, stolnice, je za iste medije to svoboda izrazanja ali celo hvalevredna subverzivnost mladinske subkulture.

    Sicer pa gre za medij, ki je nastal kot komunisticno glasilo in se danes nosi to ime in katerega uredniki se izrecno vsi po vrsti tudi po 1990 niso hoteli opraviciti lastnemu novinarju Viktorju Blazicu za politicni pogrom, kjer so ga spravili ob sluzbo na Delu in v politicni zapor. Demokraticna kredibilnost takega medija je tezko kaj visje od ciste nule.

  5. Če se že piše o grafitiranju:
    Po mojem mnenju gre za eno samo osebo, na vseh petih mestih je namreč popolnoma enak odtenek rdeče barve, verjetno celo iz istega spreja.

    Libertarec‏ @Libertarec Na dan je prišlo, kdo je vir fotografij olepšanih totalitarnih malikov v Ljubljani. Verjeli ali ne, medijem jih ni posredoval nihče drug, kot služba za odnose z javnostmi SD. : ob pravem času na petih pravih mestih, hitrejši od novinarjev, hitrejši od policije: 1:33 PM – 3 Jul 2019

    • Glede na to, da je policija cel dan mrzlično raziskovala kdo je “okrasil” Kidriča in tovariše (po Igorju Đukanoviću najzaslužnejšem za slovensko osamosvojitev 🙂 ) , se kar samo postavlja vprašanje: Kaj bi režim naredil s tistim storilcem, če bi ga slučajno odkrili, kar pa je malo verjetno, saj mogoče celo vedo kdo je bil.
      Na Češkem (oz. Češkoslovaškem) so leta 1962 porušili največji Stalinov kip na svetu, razstrelili so ga z 800 kg razstreliva.
      Ta Kidričev spomenik ima že svojo zgodovino kaznovanja. Še globoko v Jugi je nek šaljivec Kidričev spomenik “okrasil” z dvema štrucama črnega kuha, ki jih je potisnil pod “pajsho”, na vsako stran po eno.
      Na policiji so ga tako pretepli da je ostal brez enega očesa.
      Kako bi današnji režim kaznoval storilca, leta 2019 v Sloveniji, če bi ga odkrili, ker je popackal kip komunista Kidriča? In kaj bi pisalo v obtožnici?

      Sicer pa so slovenski komunisti že izvežbani glede skrunjenja spomenikov, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pošiljali svoje teroriste na avstrijsko Koroško, dokler jim ni enkrat po pomoti razneslo razstrelivo v Velikovcu. Po tistem se je skrunjenje končalo, tovariš Tuerk pa je vse skupaj izvedel iz časopisov. 🙂

  6. S tistimi, ki ne ljubijo našo lepo Slovenijo, pa nima smisla polemizirati, saj ne bodo spremenili svoj sovražen odnos do Slovenije.

    Ta njihov negativen odnos, nam naj bo dodatna spodbuda, da bomo našo lepo Slovenijo še bolj ljubili in čuvali!!!

    • »[…] nima smisla polemizirati, saj ne bodo spremenili svoj sovražen odnos […]«

      A. ČUSTVENI ODZIV OBUPA

      G. Svitase, verjamem, da ne mislite tega, kar ste navedli, češ da ni smisla v polemiki z osebami, ki se niso sposobne soočiti z lastnim hudim problemom.

      Vaša navedba lahko kaže na čustveni impulz obupa zaradi težavnega vzpostavljanja konstruktivnega in dobronamernega odnosa med nami. Razlog čustvenega impulza obupa je naše neprijetno doživljanje hudega dejstva, da smo še danes (2019 !), to je 30 let od ustanovitve Republike Slovenije, globoko v temeljnem problemu Velikega razkola tega naroda in države.

      Neprijetno doživljanje se vzbudi vedno, ko je govor o očitni in globoki slovenski krizi. Vzbudi se v kateremkoli Slovencu, to je odraslem, sposobnem zdrave duševnosti. Vedno, v kateremkoli. Nukleus tega neprijetnega doživljanja pa je sestavljen iz treh elementov. To so: strah, žalost in jeza. Trije čisti nukleusi okvare. Razklanega slovenskega naroda.

      Temeljna točka okvarjenega jedra, nukleusa globoke slovenske krize je ravno razkol v tem narodu. Zato je naš čustveni odziv obupa, češ da ni smisla v polemiki z osebami, ki se niso sposobne soočiti z lastnim hudim problemom, neutemeljena.

      V jedru našega razkola pa biva pro-komunistično indoktrinirana okvara intime posameznika. Okvarjena je intima o tem, kaj je prav. Ta okvarjena intima na kateremkoli področju onemogoča pošteno razpravo med Slovenci samimi. Na kateremkoli področju. S tem se onemogoča resnico in spremembo intime, kar učinkovito onemogoča uveljavitev prava.

      B. KAKO NAPREJ

      Pot naprej je v Sloveniji videti v več smereh. Tudi slednje kaže na razkol.

      Ena pot je na primer potuhnjeno podtikanje hipoteze, na primer o tem, da je oseba, ki na problem opozori, član »vaše stranke SDS«. Slednje je po eni strani do osebe, ki na problem opozori, potuhnjeno podtaknjeno, po drugi strani pa hkrati implicira tudi potuhnjeno podtaknjeno izven-sodno obsodbo pristno opozicijske in demokratične stranke SDS in njenega izpostavljenega prvaka, ki se mestoma kot osamelec zoperstavlja problemu prokomunizma.

      Druga pot je zapletena. Vključuje poglobljeno izpraševanje o jedru okvare, razkola v tem narodu. Ko naletimo na okvaro, jo je potrebno osvetliti. Nato pa jo izpodbiti oziroma ekstrahirati. In uveljaviti odgovornost osebe. Na kateremkoli področju.

      • Na desnici je velik problem malikovanje. Tako tudi malikovanje “lepe Slovenije”, ki presega meje zdravega razuma. Tako celo Triglav šteje za simbol slovenstva. Rezultat je sovraštvo med nami, ki mu ni para v nobenem narodu.
        Čeprav se strinjam, da z Igorjem nima smisla diskutirati, ker v treh stavkih naredi toliko preobratov, da nimaš za kaj prijeti. Toda tudi sam svitase se pogovarja sam s seboj.

  7. Uf, koliko komentarjev! Ne, saj moramo razumeti. Človek ima pravico misliti ter tudi trditi, karkoli verjame. Smo namreč dekokratična in svobodna DRŽAVA. Denimo, da vojna za Slovenijo ni bila res vojna ter da je bila to najbolj šalabajzersko vodena nizkointenzivna vojaška akcija v zgodovini (citiram po spominu). Tudi če bi se s tem strinjal (pa ni nujno, da se) sem izjemno vesel, da je četrta najmočnejša armada v Evropi (si predstavljate? Se že tresem od strahu!) proti nam vodila spopad nizke intenzivnosti tako zelo pocarsko, da smo jih nagnali iz naše nedržave! Se pravi, nedržavna šalabajzerska nevojska je PREMAGALA (sem uporabil pravi izraz? Morda ‘nizkointenzivno’ premagala, a premagala vendarle?) četrto armado v Evropi, ki je branila ustavni red in nedotakljivost meja PRAVE države z vsemi atributi!! Smo mi krivi, da so bili taki totalni vojaški analfabeti in pocarji? Seveda ne! Izborili (pa čeprav nizkointenzivno) smo si svojo DRŽAVO! Sicer si moram še enkrat prebrati definicijo države, vendar menim, da se naša Slovenija kar nekako kvalificira? Ne? In po kvaliteti življenja smo na 20. mestu, kar je tudi v redu. Se mi zdi? Ne? Seveda menim, da smo zmagali v naši vojni (tudi) zaradi herojev, kot je Tone Krkovič, sploh zato, ker je četrti najmočnejši armadi v Evropi z maloštevilno enoto pred samim nosom elegantno ‘spizdil’ toliko orožja, da smo jih lahko malo manj nizkointenzivno lopnili po nosu. In so se morali pobrati ven iz DRŽAVE Slovenije kot politi cucki. JU-HU!

  8. Sami junaki in poznavalci vojne, kje ste bili, ko je bila agresija in ali se zavedate, kako smo jo odnesli brez večjih žrtev. A veste, kaj naredi ena sama bomba tisoč kilogramska, če pade na mesto ali recimo eksplodira skladišče Petrola ah to je že preveč za nekatero pamet. Ja res je junaško streljati na helikopter, ki prevaža kruh in to nad naseljenim delom mesta. Ali ste morali, kdaj v človeka nameriti pištolo, če ste potem veste, kako je, da ne vprašam ali ste, kdaj vzeli človeško življenje.

    • Daj zadrži svoje ogabno pokroviteljsko pametovanje za sebe.

      Miro1956: “Sami junaki in poznavalci vojne, kje ste bili, ko je bila agresija in ali se zavedate, kako smo jo odnesli brez večjih žrtev.
      ===============

      … in pojdi to razlagat družinam, ki so izgubile kakšnega svoje člana, očeta, sina, brata …

    • Riki, sestrelitev helikopterja nad Ljubljano brez zavarovanja civilistov je po mednarodnem pravu zločin nad človeštvom.
      Prav tako je popolnoma nesmiselna tvoja pripomba o opravičevanju ostalim slovenskim žrtvam, saj bi jih v primeru, da ne bi imeli tako trigger-happy poveljstvo na slovenski strani ne bi bilo toliko.
      Naglo, odločno in brezobzirno ukrepanje na slovenski strani ni prav nič pomagalo slovenski osamosvojitvi. Je pa potisnilo Hrvaško in Bosno v takojšnjo opredelitev in zaostritev. Oni se morda ne bi uspeli v enakih mejah osamosvojiti brez takratne sestrelitve helikopterja in ostalih “porazdelitvah” vojaških aktivnosti po celi državi. Slovenija sama pa bi brez tega lažje izstopila iz federacije.
      In tudi prej bi bila sprejeta v mednarodno skupnost. Tako smo kot “umazana” dražava morali čakati na paketno priznanje z Bosno. Tako je bilo in nič drugače, pa če še toliko tatovi kričijo: “Primite tatu!”

        • Kako so zavezniki premagali Hitlerjevo Nemčijo? Med drugim z bombardiranjem njihovi mest. Je kdo zavaroval civiliste? Nihče.

          So o tem kaj govorili na Nuerenberškem procesu? Nič. Za vse je odgovoren agresor! Če ne bi napadel, ne bi bilo obrambnih ukrepov in žrtev civilistov.

      • Yesss, tooo, bravo, Đuki! Morate pa res biti “vidoviti”, če ste ugotovili, da so Slovenci krivi za balkansko morijo med vašimi “bratskimi” narodi! Ker tega tako ne vidi nihče, razen vas!

        Le zakaj ti presneti Slovenci niso vašemu Miloševiću dopustili zborovanja v Ljubljani, kjer bi ga lepo v miru priznali za Titovega naslednika – ne da je moral mali srbski diktatorček potem pomoriti pol Balkana, da se je dokazal vreden titoističnega morilskega nasledstva!

        In zakaj se ti Slovenci niso preprosto pustili okupirati od JLA, namesto da so se pogumno branili z orožjem?!
        Zakaj se niso raje mirno pustili  zravnati z zemljo, namesto da so s protiletalskim orožjem branili nebo nad svojo prestolnico pred preleti agresorjevih helikopterjev?!

        Res, ti Slovenci, ničesar niso vnaprej premislili!
        Če pa že niso nič mislili, bi vsaj Đukija vprašali, kaj jim je storiti!

        Đuki bi jim gotovo rekel, naj mirno obsedijo v svojih študentskih sobicah in naj s svojimi prijatelji še zadnjič nazdravijo na svojo osamosvojitev, ker bo jutri itak nov dan, ko bo vse po starem!

        Tako bi Đuki svetoval Slovencem. In prav bi imel!
        Kajti, če bi Slovenci Đukija poslušali, ne bi bilo vojne za Slovenijo in ne bi bilo niti vojne na Balkanu in oficirji JLA bi lepo skrbeli za mir in red v Miloševićevi titoistični Srboslaviji vse do današnjega dne.
        Tako pa…

        Res so sfalili ti Slovenci, da niso Đukija nič vprašali, preden so sestrelili sovražnikov helikopter tik nad Đukijevo glavo… da je revež komej preživel in se mu posledice tistega stresa še danes poznajo!

          • You’re welcome, Đuki 😁

            Moj komentar je odmev vaših komentarjev, v katerih si izmišljate vseh sort neargumentiranih neumnosti, samo da bi razvrednotili slovensko osamosvojitev in ljudi, ki so zaslužni zanjo.

            Zaenkrat je Slovenija vsaj toliko svobodna država, da lahko vsak levičar govori in pisari, karkoli mu kapne na misel, če le so njegove besede naperjene proti desničarjem. Desničarjem taisto v obratni smeri ni dovoljeno. Njih sodišča preganjajo zaradi ene same izrečene besede.

            Naj živi Slovenija, dežela prvo in drugorazrednih državljanov!

      • Igor Đukanović: “Riki, sestrelitev helikopterja nad Ljubljano brez zavarovanja civilistov je po mednarodnem pravu zločin nad človeštvom.”
        ===================
        Težko bo šlo tole skozi, ker:
        Poglej, POPOV (JLA) je s svojo tankovskim vodom obstreljeval civilne cilje v G. Radgoni, odbil je tudi zvonik cerkve, s tankovskim mitraljezom ubil dva civilista ob cesti. Ampak na slovenskem sodišču so ga s pomočjo (srbskih) “vojnih ekspertov” zaposlenih v slovenski vojski, oprostili vsakih zločinov.
        Torej, sestrelitev sovražnega helikopterja nad LJ naj bi bil zločin nad človeštvom, pobijanje civilistov ob cesti in streljanje s tanki po hišah pa naj bi bilo kaj?

        • Riki, dvomim, da mednarodno pravo ščiti verske objekte bolj od civilistov. Priznam, da sem tudi sam razočaran. Menim, da imamo pravosodje tako zelo razštelano, da niti zločinov proti človeštvu ni sposobno kaznovati. Verjetno je imel kakšno olajševalno okoliščino – kdo je streljal prvi? A vseeno sem razočaran, da nihče ni našel pravnega interesa prebon nadaljevati na evropskem sodišču.

          • Igor Đukanović: “Riki, dvomim, da mednarodno pravo ščiti verske objekte bolj od civilistov.”
            ===============
            A= civilisti
            B=objekti
            C=verski objekti
            D=mednarodno pravo

            A je v B
            C = B
            A so v B
            A in B varuje D

Prijava

Za komentiranje se prijavite