V vseh teh letih spremljanja slovenske politike, sem se naučil nekaj stvari. Pravilno sem napovedal propad LDS-a in Zaresa-a. Jasna mi je postala nesposobnost SDS-a da sama doseže zmago, da je na volitvah ujeta v rezultat med 25 in 35 % in brez zaveznikov ne more ničesar, te pa ves časa sama uničuje. Mislim, da se v zadnjem času vedno bolj kaže za pravilno moja napoved propadanja SD in njene nadomestitve z bolj radikalno ZL.
Tudi zmotil sem se, ko sem predvideval, da bo SLS s svojo vojsko županov, s svojo organizacijo in zmerno pozicijo v političnem prostoru, slej ko prej postala prevladujoča politična sila na desni sredini. Sploh ta vera v moč organizacije, v sposobnost pridobivanja ustreznih kadrov, ki jih lahko kandidiraš na volitvah, se je izkazala za napačno. Prav zaradi tega sem dolgo mislil, da bo SD ohranjala zelo visoko podporo. V resnici je v Sloveniji tako, da potrebuješ le vodilni obraz in nekaj medijske podpore in lahko ustvariš instant stranko.
Jasno je, da so Slovenci zelo zamerljivo volilno telo. Celo neracionalno tako. Ko nekoga zasovražijo, ne bodo nikoli več glasovali zanj. Tako so padli Katarina Kresal, Gregor Golobič, Alenka Bratušek, čeprav nobeden od njih v resnici ni bil tako slab, da bi ga morali kar zavreči. Menil sem dolgo časa, da se politične stranke še da rešiti, če zamenjaš vodstvo in prideš na dan z novim obrazom. Tega ne verjamem več. Saj, če bi to bilo res, bi SLS, ki je svoje predsednike menjavala, slej ko prej našla nekoga, ki bi jo povlekel navzgor. Zdi se torej, da se sovraštvo, ki ga slovensko volilno telo ( in da, gre za zelo močno čustvo, ki ga lahko imenujemo le za sovraštvo) čuti do posameznikov, razširi na cele politične stranke. Ki potem počasi izgubljajo podporo, dokler ne izginejo.
Uspeh instant strank in novih gibanj postane tako bolj razumljiv. Če hočeš namreč vladati, je bolje, kot staviti na kakšno staro politično stranko, v katero bi investiral nove, spodobne ljudi, ustanoviti čisto novo, do katere volilno telo še nima izdelanega odklonilnega mnenja. Slovenci mnenje zelo težko spreminjamo. Smo pa vedno pripravljeni na ‘nove obraze’, tudi če nam ti ne ponudijo ničesar, razen nekaj lepih besed.
K SDS. Za nesposobnost SDS, da na volitvah dosega zmage, pogosto krivimo njeno vodstvo, predvsem predsednika Janeza Janšo. Janše večina volivcev ne prenese in je pripravljena na volitvah glasovati za prvega, ki ga lahko premaga. Tukaj krivda ne leži samo pri medijih, ki nenehno pljuvajo po Janši, kakor to mislijo v SDS, ampak v njem samem. Prav njegove besede so tiste, ki pogosto užalijo in med ljudmi večajo jezo. Ustvarjanje novih medijev in poskusi prevlade na medijskem področju so posledica napačnega sklepanja, da lahko le ti radikalno spremenijo odločitve volilnega telesa, da se s poceni propagando da prepričevati ljudi.
Ker SDS deluje kot stranka enega človeka, se podobno kot on, obnaša večina njegovih poslancev v DZ in celo v medijih, ki so mu naklonjeni, pišejo in govorijo zelo podobno. S svojim početjem poglabljajo prepade in si spodkopavajo možnost zmage na volitvah. Ker hkrati napadajo tudi potencialne zaveznike, si še manjšajo možnosti. Brez zaveznikov v proporcionalnem volilnem sistemu tako ne morejo sestaviti vladajoče koalicije.
Občasno se pojavijo kritike na račun Janše, ki prihajajo iz njegovega tabora. Razmišljanje gre v smer, da bi z bolj zmernim vodstvom bilo mogoče doseči zmago na volitvah. S takšnimi kritiki potem zelo hitro obračunajo, da ne bi bilo ogroženo Janševo vodstvo. Toda, ali bi SDS z drugim voditeljem res dosegla boljši rezultat? Kaj pa, če bi razmerja ostala enaka? Tisti, ki sovražijo SDS zdaj, bi jo še vedno, tisti, ki jo podpirajo, bi jo še vedno?
Menim, da je velika možnost, da bi SDS tudi z novim vodstvom doživela poraz. Da je nanjo nalepljeno že preveč negativnih oznak, vsajenih globoko v večino volivcev, volivcev, ki ne spreminjajo svojega mnenja, ki raje vidijo nekaj novega, kot da bi zaupali nečemu, čemur enkrat niso več zaupali. Morebiti je prav zato edina pot, da politična desnica v tej državi še zmaga, ustanovitev nove stranke.
Več prispevkov lahko preberete na blogu Jinov svet.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
