Š. Kržišnik, Iskreni.net: Goričane – samo preproga vredna toliko kot stanovanje

34
384

Ko sem se v zadnjem času intenzivno ukvarjal z raziskovanjem ozadja zgodbe o dvorcu Goričane, se mi je kot katoličanu čedalje bolj krepilo zavedanje: takšna zgodba se v slovenski Cerkvi ne bi smela zgoditi.

Še bolj se mi je to zavedanje okrepilo ob epilogu afere Limburg, saj lahko med zgodbo o gradnji škofijskega sedeža v Limburgu in obnovo dvorca Goričane potegnemo kar nekaj vzporednic. Še bolj pa nas lahko preseneti resnost, s katero se odgovorni v nemški Cerkvi (za razliko od slovenskih) lotili reševanja te afere.

Zato nam lahko prav primerjava Goričan in Limburga jasneje razgrne, kaj se je pravzaprav zgodilo v zgodbi o Goričanah. Zavedam se, da je taka primerjava lahko zelo delikatna, in naj poudarim, da moj namen nikakor ni pripisovanje iste odgovornosti v obeh primerih.
Primerjava z Limburgom je potrebna predvsem zato, ker sta tako nemška Cerkev kot Vatikan do primera zavzela neko jasno držo, ki je lahko precedenčna v drugih, podobnih primerih. In to slovenski primer obnove gradu Goričane nedvomno je.

Moje razmišljanje je nadaljevanje prejšnjih dveh člankov na to temo:
Epilog afere Limburg – poučen tudi za slovensko Cerkev?
Dvorec in kardinal: žalostna zgodba za bleščečimi zidovi

Finančna »teža« Goričan in Limburga

Za začetek je zanimiva primerjava celotnega proračuna obeh projektov. V Limburgu so za obnovo in izgradnjo škofijskega centra porabili 31 milijonov EUR. Za dvorec Goričane je bilo doslej po navedbah Papirnice Goričane porabljenih 8,5 milijona EUR. (Pri tem je potrebno upoštevati, da nekatere prvotne zamisli, denimo o podzemni garaži in podzemni kuhinji, niso bile realizirane, prav tako projekt še ni v celoti končan.)

Gledano absolutno je torej proračun Goričan »lažji« od proračuna Limburga. Toda če želimo oceniti relativno »težo« obeh projektov, je potrebno primerjati še nekaj drugih parametrov.

Škofiji Limburg in Ljubljana sta primerljivi po številu vernikov. Škofija Limburg ima 2.386.000 prebivalcev, od tega je 668.000 katoličanov. Ljubljanska nadškofija ima 755.000 prebivalcev, od tega 573.000 katoličanov.

Koliko od teh vernikov redno podpira Cerkev? Nemški podatki so precej zanesljivi, saj tam pomeni biti katoličan tudi podpirati Cerkev s cerkvenim davkom. Pri slovenskih podatkih pa je to število zagotovo manjše, saj redno finančno podpira Cerkev precej manj ljudi, kot se jih izjasni za katoličane pri popisih.

Če upoštevamo še razliko med gospodarsko močjo Nemčije in Slovenije, lahko s precejšnjo gotovostjo ocenimo, da proračun obnove Goričan ni imel nič manjše relativne »teže« kot proračun obnove škofijskega centra v Limburgu.

Za svoj denar ali za denar drugega?

Gotovo bo kdo oporekal, da je razlika v tem, da je škofija Limburg obnovo financirala sama, nadškofija Ljubljana pa je pridobila za obnovo sredstva iz drugih virov (sredstva slovenskega podjetja).

Na nek način to drži, vendar žal to dejstvo slovenskemu primeru ne gre v prid; nasprotno, v obnovi Goričan se zaradi mnogih specifik izkaže celo za bolj problematično in moralno sporno.

Ena temeljnih strategij, ki sta jo imela tedanji nadškof Rode in ljubljanska nadškofija pri »pomirjanju duhov« v zvezi z obnovo dvorca v Goričanah, je bilo zagotavljanje, da v dvorec ne bo vloženega nič denarja Cerkve. Obnovo naj bi financirala Papirnica Goričane in nekatera druga slovenska podjetja (denimo SCT).

Že slednje se denimo ni uresničilo – od obljubljeni donacij ni bilo nič in teža celotne obnove dvorca je pristala na Papirnici Goričane. Tudi če bi se donacije drugih podjetij uresničile, še ni rečeno, da bi to bilo za Cerkev zastonj, saj bi verjetno bilo treba primakniti dotičnemu podjetju pri kakem drugem poslu.

Mojster tovrstnega trgovanja je bil predvsem nekdanji direktor SCT-ja Ivan Zidar in eden takšnih poskusov se je dogajal tudi v primeru Goričan, kakor je nedavno za Dnevnik potrdil direktor papirnice Andraž Stegu.

Če bi nadškofija dvorec obnavljala sama, pridobila za to donacije različnih podjetij, najela za obnovo kredit in nato obnovljeni dvorec oddajala v najem Papirnici Goričane, bi bila zadeva čista.

Tako pa sta se nadškofija oziroma nadškof Rode lotila prefinjenega manevra »obvoza« financiranja prek podjetja Papirnica Goričane, ki smo ga podrobno opisali v prejšnjem članku. Pri tem je bilo ključno za uspeh projekta, da Cerkev podjetje lastniško obvladuje, saj lahko obnovi dvorca tako na eni strani krije hrbet, na drugi strani pa pritiska za njeno izvedbo.

Več lahko preberete na Iskreni.net.


34 KOMENTARJI

  1. Kot mi je znano, prenova Goričan poteka po vseh merilih varstva kulturne dediščine. Gre za obnovo dvorca, kot se gre! Za razliko od obnove Brda, ki je iz kulturnega spomenika počasi postal slovenski Diznilend političnega napuha!

  2. Štefan, ti si pa še bolj Rodetu nevaren kot Karba! 😀
    Naj se Karba pri tebi javi, da ga naučiš raziskovalnega novinarstva.

    • Zaradi Karbe si je Rode najel odvetnico, ker je prepričan, da lahko zmaga. V primeru pisanja Štefana Kržišnika bo tiho, ker ve, da se nima s čim braniti, razen če je padel tako globoko, da se škandaloznega početja sploh ne zaveda.

      Zanima me uradni epilog. Moralna škoda je morda celo večja kot v mariborski zgodbi. Če se v Mariboru izgovarjajo, da so želeli ustvariti materialno osnovo za delovanje škofije, bo tukaj zelo težko koga prepričati, da ne gre za nesramno razkošje, ki je skregano z resničnim krščanstvom. Za sredstva, ki so jih v Goričanah potrošili za en luster in preprogo, bi si marsikatera slovenska družina kupila skromno stanovanje in ga opremila. Mnoge takih sredstev nimajo. Nezaslišano!

      Resnično pričakujem, da bo kdo prevzel odgovornost. Zgodba o knezoškofu se ne sme nehati s pisanjem na Iskreni.net.

  3. Res je zanimovo, da se tako “hvaležne” teme doslej ni resno lotil še noben “naveden” novinar.

    Glede na to, kar razkriva iskreni.net, pa bo potrebno preveriti tudi, ali si ni tiste melodrame z domnevnim sinom režiral kar Rode sam za odvračanje pozornosti.

  4. Vsekakor je pohvalno, da se je dvorec tako briljantno in po pravilih zgodovinske in gradbene stroke obnovil.

    Zdaj je pa na potezi zdrav in gospodaren razum:

    Dvorec se naj proda, denar pa si lastnik in vlagatelj porazdelita.

  5. Z restavratorskega vidika odlično opravljeno delo ne opravičuje zgrešenosti projekta. Gre vendarle za dvorec, za nadstandard iz nekih drugih časov, ko je bila podoba škofa čisto drugačna od tiste, ki jo je začrtal zadnji koncil. Ne gre za nujne bivalne, upravne ali bogoslužne prostore. Zato smo vsi, ki čutimo s Cerkvijo (!) upravičeno prizadeti in terjamo “ozdravljenje”.

  6. Kakšno restavratorsko delo neki, to kar se je zgodilo v Goričanah je v kontekstu evangelija napuh. Greh. In za čigav denar? Ker slovenski cerkveni mediji niso sposobni kritično presojati takih anomalij, laični pa so jih “začuda”, s pomočjo raznih Markotov puščali ob strani, se je zadeva razpasla do apokaliptičnih brezen. V podobnem kontekstu mi deluje sedanja gradnja nunciature za psa in nuncija. leta 2014, v čas papeža Frančiška.

  7. Kaj pa vsi skupaj pravite na kičasto prenovljen grad Brdo?
    Se je takrat kdo oglasil?
    Če imamo neko kulturno dediščino, jo je treba primerno obnavljati, ne pa lumpenproletarsko požigati!

  8. Če je mogoče, zadevo prodati, vrniti dolgove in če kaj ostane podariti Karitasu.
    Kulturno dediščino je res potrebno čuvati a ne zaradi napuha. Takšno početje ni krščansko, pa naj bo Rode kardinal na kvadrat.
    Slovensko cerkev je denar pokvaril in kljub slabim izkušnjam so tudi sedanji škofje (vsaj nekateri) še kar obsedeni z njim.
    Denar je tudi potreben za delovanje cerkve, ni pa najpomembnejši. Ravnanje vodstva naše RKC je daleč od kristusovega nauka.

  9. Jaz bom pa s komentarjem še počakal. Ali je tista tožba proti nadškofiji resnična. Kaj je s tem da je nadškofija načelno plačala 2.3 mio€, za obnovo pa so jih porabili 8. Medtem je Rode bil ves čas v Rimu, tu pa naj bi vodil obnovo?
    Kup stvari se ne ujema.
    Si pa kar predstavljam hijene, ki so slišale, da se bo dvorec obnavljal in so z vseh strani pritikali svoje lončke. Nekemu Zidarju je bil projekt očitno celo premajhen… In argument, da za Cerkev ni nič predobro, mi kar bobni v glavi. Ko je šlo za obnovo gradu celo komuniste slišim to reči. Me ne bi presenetilo. In so kupovali in vgrajevali na veliko. Isto velja tudi za mariborski škandal.

  10. Ker se je Rode s Papirnico Goričane očitno nekaj dogovarjal, da mu uredijo prebivališče je gotovno moralno odgovoren za projekt.
    Sem pa šokiran, da nihče ne izpostavlja moralne, poslovne in tudi morebitne kazenske odgovornosti uprave papirnice. A so imeli za obnovo Goričan investicijski načrt, kakšen je bil načrtovan donos investicije? Ker se je nekaj mešetarilo z lastniškimi deleži se postavi vprašanje kako je z zabeležbo tega mešetarjenja v poslovnih knjigah udeležencev. Se je spoštoval Zakon o prevzemih? Da ne govorimo o davčnem vidiku obnove in prenosov deležev.

    Glede na to, da so na Iskreni.net objavljene fotografije notranjosti Goričan (kamor verjetno ne more vsak) se ne morem znebiti v vtisa, da g.Kržišnik pod krinko “perstrojke in glasnosti” v Cerkvi piše članke na to temo kot PR svetovalec ali prijatelj g. Steguja, direktorja papirnice.

    Možno je, da je g. Rode nagovarjal g. Steguja k poslovnim in moralnim nečednostim, ampak investiralo je pa podjetje, ki ga je vodil on, račune izvajalcem je odobraval on in končno, cerkveni finančni holding Zvon je njemu omogočil, da s finančnim vzvodom postane lastnik Papirnice.

    • Vsekakor je šlo za tudi sporno poslovanje papirnice Goričane.

      Če bi bil g. Kržišnik povezan s g. Stegujem, najbrž ne bi pisal tega:

      “V zvezi s trditvami, da ljubljanska nadškofija za obnovo dvorca ni prispevala nič, pa je potrebno spomniti še na to, da je nadškofija leta 2004, neposredno v dneh pred odhodom tedanjega nadškofa Rodeta v Vatikan, na Papirnico Goričane oziroma podjetje njenega direktorja Andraža Steguja prenesla svoj 10,96% lastniški delež, kupnino pa odpisala. Dve leti prej je za njegov nakup odštela dobrih 2,6 milijonov lastnega denarja. Če ne kaj drugega je bila to cena vložka nadškofije Ljubljana v obnovo dvorca.”

      G. Stegu je najbrž precej grdo vpleten. Prav bi bilo, da pojasni zadeve.

      Upam, da iskreni.net ni (oz. ne bo) sprejel kakšnih donacij ali drugih finančnih sredstev s strani papirnice, ker bi potem tale članek postal rahlo nehigieničen.

      • iskreni.net je čisto komercialni portal.
        Ni mi jasno kaj robanti g. Stegu, če je hkrati do vratu vpleten v vse skupaj.
        Zdi se mi, da ga he nekdo hudo nategnil, in zdaj skuša obračunat z vsemi.
        Zelo neokusno pa je govoriti, kako je Rode zase rihtal stanovanje… Koliko ga je zase rihtal se lepo vidi zdaj ko ne bo prišel v Slovenijo, v penzijo. Kako smo nesramna družba, mrgoli malih izprijenih komunistkov. Ko Kitajci.

        • “Drugo pomembno dejanje pa je bil podpis pogodbe, s katerim si je Franc Rode v dvorcu zagotovil pravico do doživljenjske uporabe več kot 400 m2 velikega in razkošno opremljenega stanovanja zase in za svojega tajnika. Ta pogodba je po mnenju nekaterih cerkvenih pravnikov sporna z vidika cerkvenega prava, saj bi si nadškof Rode to pravico lahko izgovoril za vsakokratnega ljubljanskega nadškofa in ne zase osebno.”

          • Saj tako tudi Rode pravi, kot slišim. Katere pogodbe? S kom bi naj Rode podpisal pogodbo o uporabi stanovanja? Kdo mu ga daje v uporabo? Kdo je torej sploh lastnik dvorca, potemtakem.

  11. O tem, da je Rode zase rihtal stanovanje, že dolgo ni dvoma. Navajam:

    V posebnem dodatku k pogodbi o najemu dvorca, ki sta ga sredi aprila 2004 podpisala nadškofija in Papirnica Goričane, je izrecno navedeno, da se del prostorov odstopi v dosmrtno uporabo »podpisniku pogodbe z dne 2. april 2004 (za najemodajalca), to je g. nadškof dr. Franc Rode, in osebam po njegovi izbiri«. Dodatek k pogodbi je bil podpisan 16. aprila 2004, dva dni prej, preden je Rode odšel v Rim, na novo službeno mesto prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Kot izhaja iz dokumenta, si je Rode zagotovil pravico do uporabe prostorov v prvem nadstropju dvorca Goričane, v skupni izmeri slabih 427 kvadratnih metrov. Med drugim je Rode pridobil pravico do viteške dvorane in prostorov za svojega tajnika, pa tudi do souporabe kuhinje v pritličju stavbe.

    https://www.dnevnik.si/slovenija/dokumenti-postavljajo-kardinala-rodeta-in-nadskofijo-na-lazz

    • To je traparija. G. Rode gotovo ne nastopa kot zasebni podpisnik, (najemodajalec). To je navaden spin.
      Drugo, postavlja se vprašanje kdo je sploh lastnik dvorca, da ga daje v najem? Pa čeprav samemu Rodetu osebno.
      Dnevnik, seveda.
      Da pa bo v takem dvorcu kardinal pa je menda jasno. Ne bo menda zvonar živel notri.

      • Robert, dobra slika. Poglej torej, to je pogodba med Nadškofijo in Papirnico. V tej pogodbi Rode nima kaj poskrbeti zase. Nadškofija daje grad v najem Papirnici, z omejitvijo.
        Res je dikcija noter “to je g. Rode”, odvečna in nerodna. Sklepam, da je to pogodbo spisal neki Rodetov ritoliznik, misleč da mu bo s tem ugajal. Tega je pri nas toliko, da ni za verjet.
        Vendar v pogodbi s Papirnico je to brezpredmetno. Tu nadškofija omejuje Papirnici obseg najema.

        Sicer pa se je Rode žal odrekel temu da bi stara leta preživel v domovini. Z lahkoto se je odrekel temu “zase” pridobljenemu privilegiju. Tako da sramota ostane v celoti nam.

  12. Da so pa sposobni naštrikati vse mogoče noter, da bi blatili Cerkev in Rodeta osebno, ne dvomim niti najmanj.
    Da bi on živel v tem dvorcu me niti najmanj ne moti. Hvalabogu, kje pa naj bo? V kakšnem domu za ostarele duhovnike, kot jih imamo v Sloveniji. Sramota za slovensko cerkev.
    Če je pa on osebno naročil preprogo za 150000€, potem je pa to seveda obup živi. Vendar ne verjamem kar tako. Preveč dobro poznam slovenske zlobne jezike.

    • No preproga je menda stala “samo” 85.000 evrov, kar je pa še zmeraj ogromno.
      Mene pa hudo moti, da bi nekdo, pa naj bo stokrat edini slovenski kardinal, živel v tako razkošnem stanovanju. Zlasti dokler si polovico, ali več, slovenskih župnikov ne bo moglo privoščiti gospodinje v župnišču in bodo prisiljeni sami kuhati in čistiti svoja stanovanja. Da o tem, da po hribovskih župnijah, kljub temu, da so poleg župnika in kateheta, še kuharica in snažilka, težko preživijo !!!

  13. Rode osebno je dobil več kot 400 kvadratov v doživljenjsko uporabo. Zdaj se je odrekel temu, vendar bo nekdo vseeno moral za to in za opremo plačati. Le kdo bo to?

  14. Divide et impera!!! To uspeva, vemo komu. Razdeliti in oblatiti Cerkev, v čigavem interesu je to?
    Cilj: doseči mnenje da so vsi enaki in vsi slabi v politiki in Cerkvi.
    Tale Kržišnik je pa najverjetneje “koristno budalo”, nekoč Kocbek, ki je sanjal o spremembi slovenskega značaja, potem Grmič… in zdaj še manjše ribe v imenu svobode besede, kritičnosti itd. No, značaj naroda je nemara res že spremenjen. Nepopravljivo?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite