S. Kovač, Požareport: S. Kovač se ne opravičuje

18

Finance so dne 4. oktobra 2013 objavile odgovor Jožeta Mencingerja na mojo kolumno “Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!” (191/2013). Hkrati se je odgovorna urednica Financ Simona Toplak opravičila Mencingerju zaradi naslova kolumne.

Mencinger v odgovoru ni niti z eno samo besedo demantiral zlonamernih in škodljivih dejanj proti gospodarstvu in prebivalcem Slovenije, ki sem jih opisal v kolumni. Mencinger jih tudi ni mogel demantirati, saj je vse, kar sem napisal popolna resnica. Namesto izpodbijanja trditev s predstavitvijo nasprotnih dejstev se je kot vedno posluževal podlih metod medijske manipulacije in zmerjanja tistega, ki ga je pri spornih dejanjih javno razkrinkal.

Za vse, ki jim še vedno ni jasno, zakaj bi moral Mencinger že zdavnaj pred sodišče, bom dodatno podrobneje opisal konkreten primer njegovega javnega napeljevanja menedžerjev k plenjenju podjetij, ki sem ga poudaril tudi v zaključku kolumne. Ta ekonomist je leta 1996 za Gospodarski vestnik izjavil: “Če bi bil tudi sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletja ali več, bi najbrž tudi sam skušal oškodovati družbeno premoženje” (GV 2/1996).

Proces lastninjenja družbenega premoženja se je zaključil leta 1998 s sprejetjem posebnega zakona. Oškodovanje družbenega premoženja je obsegalo različna kazniva dejanja gospodarskega kriminala, najpogosteje je šlo za kazniva dejanja oškodovanja upnikov, lažnega stečaja, povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali pravic (glej Informacija o spremljanju sodnih postopkov v zvezi z oškodovanjem družbenega kapitala, leto 2002).

Kazenski zakonik opredeljuje tudi kaznivo dejanje napeljevanja: “Kdor drugega naklepoma napeljuje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje kakor da bi ga sam storil.” Z zgoraj citirano izjavo iz Gospodarskega vestnika je Mencinger kot medijsko najvplivnejši ekonomist v državi naklepno napeljeval menedžerje h kaznivim dejanjem oškodovanja družbenega premoženja. S tem je storil kaznivo dejanje napeljevanja tudi sam Mencinger.

Mencinger ni zgolj ekonomist z velikim vplivom na delovanje gospodarstva. Med drugim je bil tudi minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi, kjer je bil glavni avtor zakonskega predloga o privatizaciji. Novembra 1990 je na posvetu ekonomistov na Bledu predstavil svoj koncept privatizacije, po katerem bi menedžerji dobili v lastništvo celotna podjetja: “Če bi se odločal kot ekonomist, potem bi vso lastnino razdelil med gospodarstvenike” (Delo, 10. novembra 1990).

Mencigerjev predlog privatizacije je bil namenjen vzpostavitvi menedžerskega kapitalizma nacionalnega interesa, kjer bi se rdeči direktorji, za katerimi Mencinger še danes toči solze, polastili celotnega gospodarstva v začetku prehoda iz komunizma v kapitalizem. Ker njegov predlog menedžerske privatizacije leta 1991 ni bil sprejet, je protestno odstopil z mesta ministra in nadaljeval s škodljivim javnim delovanjem z istim ciljem, da bi menedžerji – četudi nezakonito (!) – postali lastniki podjetij. Zgoraj opisani primer je najbolj drastični primer takšnega Mencigerjevega naklepnega napeljevanja menedžerjev h kaznivim dejanjem gospodarskega kriminala in tajkunizacije Slovenije, zaradi česar bi moral ta veleškodljivec že zdavnaj pred sodišče.

Mencingerjev privatizacijski makiavelizem, da cilj (to je vzpostavitev menedžerskega kapitalizma nacionalnega interesa) opravičuje sredstvo (to je plenjenje podjetij in tajkunizacijo) je imel javno razpoznavno podobo skozi celotno obdobje tranzicije. Spomnimo se le njegove izjave ob dvajsetletnici osamosvojitve 2011, ko je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo vzel v bran tajkune z izjavo, da “tisti, ki jih pribijamo na križ zaradi tajkunstva, niso pridobili zelo veliko.”

Opisano Mencingerjevo javno delovanje je imelo hkrati pogubne posledice za moralo, demokracijo in na sploh zaupanje v slovensko državo, saj sta tajkunizacija in bankrotirani ekonomski model nacionalnega interesa glavna razloga za globoko gospodarsko, socialno in politično krizo, v kateri se je znašla Slovenija. Pri Mencingerju je problem še toliko večji, saj ni zgolj medijsko najvplivnejši ekonomist v državi, temveč je opravljal številne vplivne javne funkcije. Bil je rektor Univerze v Ljubljani. Do nedavno je bil tudi aktiven politik kot svetnik Državnega sveta. Skupaj z Milanom Kučanom je pobudnik ustanovitve danes vladajoče stranke Pozitivna Slovenija in njen vplivni ideolog. Hkrati je vplivni svetovalec različnim interesnim skupinam. Tako je denimo lani svetoval tudi ponudnikom referenduma o slabi banki, pri čemer so bila javna stališča Mencingerja proti slabi banki enaka njegovemu svetovanju pobudnikom referenduma (konkretno PS in sindikatom).

Več: Požareport


18 KOMENTARJI

  1. Seveda ima Kovač politično (in moralno) prav, ampak ne moreš kar tako ljudi obtoževati kaznivih dejanj in jih pošiljati pred sodišče. Čisto enostavno bi se bil lahko opravičil, priznal, da je v formulaciji svojih stališč šel čez mejo, hkrati pa znova poudaril bistvo svojega stališča. Ta njegova trma mi je nerazumljiva – in tudi nepotrebna.

    • Dobro, da nisi živel pred 2000 leti. Ker bi potem Jezusu svetoval, naj malo počaka z resnico in malo omehča stališča do farizejev. Potem bi gotovo preživel.

      Resnica včasih zahteva tudi žrtev. Ampak kristjani imamo srečo, da je namesto nas umrl že Jezus. Vse kar moramo storiti, je da samo zaupamo v njegovo odrešenje.

      Osebno verjamem, da če bo Kovač zdržal pritiske, se mu ni ničesar bati.

      • Mislim da glumiti Jezusa ni dobro, če ni celo heretično. Menicinger je vendarle bil celo rektor, kaj pa Kovač? To ne gre, da tu neki smrkavec pljuva v rektorja. Drugo pa je če mu zabrusi kaj resničnega. In za pravo resnico teh par izjav v časopisih ni dovolj. Čeprav se s Kovačem sicer povsem strinjam.

        • Že zaradi tega, ker je bil rektor, bi se moral opravičiti Mencinger.

          Kovač ni neki smrkavec, ampak je eden najboljših novinarjev in je ekonomist – torej ve, o čem piše.

        • Ravno zato, ker je Mencinger avtoriteta, je še bolj odgovoren. In Kovač je zelo jasno povedal, česa je odgovoren. Naj torej odgovarja, ne pa da muti.

          Slovenci imamo velik problem z lažnimi avtoritetami. Naj se spreobrnejo, kdor se zmore. Drugače bodo razkrinkani, prej ali slej.

        • Razlik je kolikor hočeš, ampak človek je pa v kakšni stvari Bogu lahko tudi malo podoben.

          Mencinger je velika avtoriteta. Njegovo delovanje pa je bilo marsikdaj zelo sporno, zato ga bi bilo treba ovrednotiti, verjetno tudi na sodišču. Ampak pri nas se tega nihče ne upa ali pa mu ni v interesu. Te lažne avtoritete so zelo krive za stanje, kakršnega imamo v naši državi.

          Kovača jaz (in še marsikdo) zelo cenim, ker se trudi iskati resnico in ker vztraja pri njej; zaradi tega je tudi izgubil službo. Pokazal je pogum. Zaradi te drže se meni pač mičkeno zdi podoben Jezusu.

          Če bi se sedaj potegnil nazaj, bi degradiral samega sebe, bil bi reva in izgubil bi verodostojnost. Obdržal bi pa službo.

    • Stanislav Kovač je dobro utemeljil, zakaj bi moral Mencinger pred sodišče, zato ne zagovarjaj tega škodljivca.

      Nobene potrebe ni po opravičilu. Mencinger naj se opraviči vsem Slovencem za škodo, ki jo je naredil.

      • Tudi če imaš prav, tako ne gre. To je samo voda na mlin Mencingerju. In s tem se ne strinjam. Mi stalno podpiramo levico, ker se nam to vrača v glavo kot bumerang. In se zato nič ne spremeni.

    • Očitno ljudje, ki so po srcu na strani centralno planskega gospodarstva, da bodo branili vsakega birokrata in vsakega mafijca.

      Si Jankovićev volilec ali Lukšićev?

  2. Stanko je brez dlake na jeziku. Vse kar napiše ima podprto z zapisi iz časopisov, izjav g.mencingerja. Se pravi. ča bi ga omenjeni gospod tožil za obrekovanje, ima s čim se braniti.
    Če imamo pravno državo, bi to moralo zadoščati, vendar je to že drugo vprašanje.

  3. Stanislav je eden redkih raziskovalnih novinarjev.
    Vsako ugotovitev zalo dobro utemelji.

    Pozval je naj sodišča in tožilci končno tega človeka privedejo na sodišče,ker je pred 20 leti javno pozival rdeče direkttorje h kraji podjetij, lastnine.

    Da ne rečem, da je ob Kučanu glavni krivec za krizo v Sloveniji, ki je kriza socialističnega gospodarstva provincialnega in gradualne tip in nacionalnega interesa.

  4. Stanislav Kovač in Bernard Brščič sta že pred številnimi leti opozrajala, da ima Slovenija model Tovarišijskega kapitalizma. To je še ena od sprijenih oblik kapitalizma. Na zunaj smo imeli borzo in trg, toda večina tovarišev iz tovarišije Rdečih direktorjev, mafije, je poslovala podmizno, netransparentno. V Zemunu so se sestajali mafijci, da so določali cene avtocest in kdo bo kateri odsek dobival, medtem ko je država za JAVNE razpise zmetala milijone € – v bistvu so bili le potemkinova vas, so oni kandidirali s tako visokimi cenami in bili že prej zmenjeni, kdo bo kateri odsek AC dobil. Drugo je zavarovanje pogodb, saj so vsi ti pri DARSU na koncu projekta zahtevali dodatnih 30% ali 50% ali 60% zaradi “novih razmer”, “neznanih postavk v projektu” itd. Skratka ves čas je bila glavnina delovanja NATEG, ROPANJE, BLEF.

    http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/11/financial_times.aspx

    • V dvorcu Zemono, ne v Zemunu. Pri tem so prekosili Italjane in miomogrede nategnili Grassetto, da se je celo msgr. Franc Rode postransko še leta kasneje ukvarjal s terjatvami in izterjavo.

  5. Ko slišite ekonomista Jožeta Mencingerja pojasnjevati!
    »Ko slišite ekonomista Jožeta Mencingerja pojasnjevati, da ni proti tujemu kapitalu, vendar ne ve, zakaj bi vse prodali, če ga lahko sami upravljamo, se primite za denarnice. Pravljica o nacionalnem interesu, ki sta jo širila Milan Kučan in Jože Mencinger, nas je stala milijarde evrov. Državljani imamo od tega manj delovnih mest, manj konkurence, višje cene, manj dodane vrednosti na zaposlenega, manj vplačanih davkov v proračun in manj denarja za financiranje razvoja«, berem v aktualnem tisku. Nedavno preberem tudi, da je prof. dr. Jože Mencinger najvplivnejši ekonomist in je tudi podpornik stranke PS Zorana Jankovića.
    Stanje ekonomije pa je krizno, mnogi groze s protesti na cesti?
    »Slovenija ima klasično 'japonsko' krizo – pri nas so podjetja prezadolžena, ne prebivalstvo,« pravi predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar. Zaskrbljen berem: »Zaradi menedžerskih prevzemov nekatera velika podjetja že pokleknila, druga na robu preživetja. Tako finančno obubožane družbe (zaradi prisile bank) in stečajni upravitelji za številna velika in uspešna slovenska podjetja iščejo nove lastnike, ki pa jih bodo po vsej verjetnosti našli v tujini. Ker je slovensko gospodarstvo močno zadolženo in v številnih podjetjih imajo precej več obveznosti do bank in dobaviteljev kakor lastnega kapitala, se bo lastniška sestava slovenskega gospodarstva zagotovo še občutno spreminjala, še zlasti če bo poskušala država unovčevati svoje lastniške deleže in prodajati podjetja, ki jih ima v polni lasti. Država kot anonimni subjekt oziroma vlada pa je pred časom zelo pritiskala na podjetja, naj menedžersko prevzamejo družbe, ki so jih vodili.
    To so zelo podpirali tudi nekateri ekonomisti, vsi v prepričanju, da bodo vodstva kot lastniki veliko bolj skrbela za podjetja, ker bodo tudi njihova. Zato naj bi poslovala veliko bolj racionalno, uspešno in donosno. Praksa je žal potem pokazala, da so bili ti računi marsikdaj brez krčmarja, k čemur je pomemben delež dodala tudi kriza.«
    Poslušamo zelo resna sporočila, proračun nima zadosti prihodkov, dodana vrednost v gospodarstvu je prenizka. Še ugodnih kreditov več ne dobimo, ker ne izvajamo reforme.
    Zopet berem zame nepojmljivo in škodljivo ter nesprejemljivo izjavo nekdanjega rektorja univerze, ministra, profesorja pedagoga, ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, ki je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Veliko se nas spomni tudi njegove javne izjave, »certifikati so le papirji«, skoraj brez vrednosti, pa so mnogi premeteni menedžerji lahko s temi brezvrednimi papirji potem zelo obogateli in podjetja prevzeli. Odmevne izjave z usodnimi posledicami za moralo, pravo in državo in demokracijo. Nastala je država dvojnih meril, za protežirane in privilegirane bogate elite in za večinoma zavedene in oškodovane državljane. Spomnim se še zelo aktualnega članka »Bolj se bomo izogibali delnicam, več podjetij bomo morali prodati tujcem«. Poročila o prodajah so skoraj vsak dan.
    Dr. Mencinger pa sporoča ravno nasprotno, saj v TV nastopih zelo rad poudari, da zaupa samo depozitom na banki. So torej vrednostni papirji za varčevanje in naložbe za varnost in starost in za naložbe v kapitalske družbe, delniške družbe, potem le prevara? Smo zopet zavedeni? Razviti svet teh dilem ne pozna, saj so ravno te družbe nosilke »združevanja dela, znanja in sredstev«, nosilke tehnološkega razvoja, tudi novih delovnih mest. Zato se zakonsko ščiti predvsem interes družbe, ne menedžerjev, celo ne lastnikov. Pojavijo se sicer anomalije, a politika oz. pravna država jih tam hitro sankcionira. Razvoj zadnjih let to menda potrjuje?
    Še vedno je presenetljivo sledeče mnenje dr. Mencingerja: »Nesmiselno je zgražanje kar povprek nad bogatenjem in menedžerskimi odkupi podjetij, dokler oblast prisega na kapitalizem, katerega edini vrednoti sta dobiček in večanje premoženja lastnikov. V principu z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Seveda pa postane vse skupaj vprašljivo, če nekdo, ki ima tisoč evrov, za milijon evrov kupi nekaj, kar je zelo verjetno vredno dva milijona evrov. Pri tem tako rekoč nič ne tvega. Kupnino bo plačal iz bodočih dobičkov podjetja, ki ga je kupil. Če ne bo šlo, ker so dobički kljub varčevanju pri stroških dela nižji, obresti za kredite pa višje, kot je pričakoval, bo pol ali več kupljenega spet prodal. Skoraj gotovo sam ne bo postal revež«. Prava »Indija- Koromandija za menedžerje«, a obup za navadne državljane. Berem, da že Zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993 denimo vsebuje “izrecno prepoved finančne asistence družbe prevzemniku“, zakon o prevzemih iz l. 2006 /08 pa »prepoveduje zastavo delnic ciljne družbe« kot poroštva pri najemu kreditov za prevzem. Pravno mnenje: «Porazdelitev denarja, tudi v sklopu menedžerskih prevzemov oziroma tajkunskih zgodb, se ne bi mogla zgoditi brez odvetnikov, pravnih strokovnjakov, tudi nekaterih profesorjev na pravnih fakultetah«! Doc. dr. Aleš Štrancar, podjetnik in univerzitetni docent jasno pravi: «Kreditiranje zato, da nekdo poveča lastniški delež v podjetju, ki ga vodi, je kriminal. Je kriminal do države, do državljanov in predvsem do podjetja. Dejstvo, da država daje bankam denar davkoplačevalcev, je državni kriminal. In ravno ti, ki spodkopavajo slovensko finančno trdnost, so največji nacionalni sovražniki. Kdor je s tako lahkoto delil denar davkoplačevalcev, bi moral enostavno pristati v zaporu«.
    Državni tožilec,mag. Jože Kozina pa odkrito pravi: »Rušilne posledice menedžerskih prevzemov, bančnih mahinacij ter vseprisotnih koruptivnih praks v navezi s skrajno redukcijo delavskih plač in njihovih drugih ključnih pravic ter vedno bolj osuplim krčenjem socialnih pravic, ki smo jim priča v Sloveniji, so po mojem prepričanju rezultat večletne vzajemne sprege in sinergijskega učinkovanja tako političnih kot tudi poslovnih in bančnih elit. Skrajno sprevrženo vlogo politike pri materialnem in moralnem bankrotu naše države je po mojem naziranju pred nekaj tedni na najbolj slikovit način ponazoril predsednik Komisije za preprečevanje korupcije z iskrivo mislijo, da bosta pri preiskavi bančnih malverzacij tako leva kot tudi desna politika srečali zgolj sami sebe«. Bo kdo odgovarjal? Spodobilo bi se! Kdo bo saniral naša prezadolžena podjetja in državo, res samo tuji privarčevani kapital? Za dokapitalizacijo slovenskega prezadolženega gospodarstva je potrebnih 30 milijard evrov! Kaj poreko sedaj eminentni ekonomisti? Kdo jih bo dal, domovina ali tujina?

  6. Ja javna nemorala, brezbrižnost in zlasti oportunistična dvoličnost večine Slovencev, levih in desnih, intelektualcev,izobražencev, politikov in ljudstva se ravno v tem primeru škodljivih izjav prof. dr. Mencingerja kaže v vsej globini in sprevrženosti.

    Nedotakljivost in oboževanje kulta osebnosti sta mogoče vcepljeni na narod, saj ni prvi to pojav?
    Rigidna etika! Kultura?
    “Nastradal je pa le odkriti in kritičen Stanislav Kovač”, ki je pisal za prosvetljenje ljudstva, a ga je to očitno pustilo na cedilu, čeprav je škodo utrpelo, a še ne zadosti!
    Zatajili so kolegi, zlasti novinarji, izjema je Požar, in intelektualci, da o politiki na govorim.
    Ne more biti nam bolje, če sprejemamo sprevrženo moralo.
    Sram me je!

Comments are closed.