S. Kovač, Finance: Proračun Alenke Bratušek je čista katastrofa

4

Rebalans proračuna vlade Bratuškove ne bo prinesel tako opevane gospodarske rasti in novih delovnih mest.

Slovenija je v torek na zasedanju evroskupine v Bruslju dobila močno zaušnico, da mora hitreje ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Ker vlada Bratuškove v rebalansu letošnjega proračuna močno povečuje luknjo v državni blagajni, se postavlja vprašanje, kaj za gospodarstvo in prebivalstvo pomeni razsipniška politika Bratuškove, Lukšiča & Co.

kovac-saldo.png.o.240pxPodatki iz grafa o saldu državnega proračuna kažejo, da se pod Bratuškovo znova povečuje primanjkljaj v državni blagajni z ene na 1,5 milijarde evrov. Merjeno v odstotnem deležu ustvarjenega BDP, se bo primanjkljaj z lanskega 3,1 odstotka BDP povečal na 4,4 odstotka BDP. Če proračunskemu primanjkljaju dodamo še izdatke za sanacijo državnih bank, bo skupni javnofinančni primanjkljaj letos dosegel že 7,4 odstotka BDP. Zato ne presenečajo torkove svarilne besede evropskega komisarja Ollia Rehna, da mora vlada Bratuškove ukrepati hitro, saj se nam čas izteka (glej graf Saldo državnega proračuna Slovenije).

Graf tudi sporoča, da Bratuškova oživlja katastrofalno proračunsko politiko iz obdobja po nastopu krize 2009-2011, ko je bila pod ministrom Francetom Križaničem direktorica državnega direktorata za proračun in takoj za ministrom najbolj odgovorna za velik proračunski primanjkljaj. Šele prihod Janševe vlade in ministra Šušteršiča lani spomladi je prinesel velik obrat v proračunski politiki od razsipništva k varčevanju ter močno zmanjšal proračunski primanjkljaj na 3,1 odstotka BDP. Povejmo jasno in glasno, da Bruselj od Bratuškove zahteva nadaljevanje varčevalne politike ministra Šušteršiča, torej veliko večje reze v javno porabo, zlasti v plače javnega sektorja. Gre za varčevalne ukrepe, proti katerim se je ravno Bratuškova lani v opoziciji silovito zavzemala in ob enoumni podpori dominantnih medijev naredila vse, da bi jih zminirala.

Kljub pomembnemu varčevalnemu dosežku ministra Šušteršiča je Bratuškova 20. marca, ko je bila izvoljena za premierko, v državnem zboru napovedala konec varčevanja in s tem Slovenijo znova spremenila v državo, ki so jo finančni trgi prepoznali kot izredno tvegano. Že prvi dan po govoru Bratuškove o koncu varčevanja, 21. marca, je bilo na Bloombergu objavljeno poročilo vplivne investicijske banke Nomura finančnim investitorjem, da bo nova proračunska politika Bratuškove zavrla javnofinančno konsolidacijo, povečala državni dolg in spodbudila nadaljnje znižanje bonitetne ocene slovenske države (glej http://www.bloomberg.com/news/2013-03-21/slovenian-bailout-l… ).

Podatki iz grafa o ceni zadolževanja Slovenije kažejo eno od najbolj cenzuriranih informacij v dominantnih medijih, in sicer kakšno škodo je povzročila Bratuškova naši državi z napovedjo razsipniške ekonomske politike: lastniki slovenskih državnih obveznic so takoj po 20. marcu začeli intenzivno prodajati naše državne obveznice, to pa je hitro znižalo njihov tečaj in hkrati močno zvišalo zahtevano donosnost na naš državni dolg (glej graf Cena zadolževanja Slovenije, Španije in Italije).

kovac-zadolzevanja.png.o.600px

Da je cena našega državnega dolga v prvih tednih po 20. marcu eksplodirala zaradi nezaupanja finančnih trgov v vlado Bratuškove, dokazuje cena zadolževanja pri bolj tveganih perifernih državah Španije in Italije, ki je v omenjenem obdobju ostala stabilna, medtem ko je za Slovenijo poletela v nebo. Razlika v ceni zadolževanja v primerjavi s Španijo in Italijo se je povečala za kar dve odstotni točki ter od tedaj ostala nespremenjeno visoka tudi v zadnjem mesecu, ko je svetovni trg obveznic zajel val razprodaj.

4 KOMENTARJI

  1. Predsednik Pahor sluti izdajo naroda, zato je na to izrecno opozoril v svojem govoru na državni proslavi.

Comments are closed.