S. Kovač, Finance: J. Mencingerja pred sodišče

5
181

Skrajni čas je, da ekonomist Mencinger zaradi zlonamernih in škodljivih dejanj proti gospodarstvu in blaginji prebivalstva Slovenije odgovarja pred sodiščem.

Mencinger je pred nedavnim v Sobotni prilogi Dela objavil še en velik piarovski članek v podporo vladi Bratuškove, kjer je napadel predlog GZS za izhod iz krize Kisik za gospodarstvo. Vrhunec cinizma najnovejšega Mencingerjevega oglašanja v Delu leži v njegovi trditvi, da je bila po nastopu krize storjena velika napaka, ker nismo pravočasno izdatneje dokapitalizirali bančnega sistema (Delo, 14. septembra 2013).

Zaradi te Mencingerjeve trditve se vrnimo v leto 2010, ko je takratna uprava NLB Boža Jašoviča predlagala dokapitalizacijo banke, v igri za dokapitalizacijo pa so bili tudi tuji vlagatelji. Tedaj je Mencinger v Delu takole nasprotoval dokapitalizaciji NLB: »Ali NLB dokapitalizacijo res potrebuje, sicer vedo le tisti, ki so v banki, evropski stresni test pa je potrdil večkrat povedano mnenje Banke Slovenije, da je NLB kapitalsko ustrezna, kar, preprosto povedano, pomeni, da banka za obseg poslov, ki jih ima, ne potrebuje dodatnega kapitala.« (Delo, 25. avgusta 2010)

Čeprav so evropski stresni testi leta 2010 v resnici pokazali, da je NLB med najmanj kapitalsko ustreznimi bankami v EU in je zato nujna dokapitalizacija banke, se je Mencinger skliceval na napačno stališče BS in v javnosti zlonamerno razlagal stresne teste o NLB, da v banko niti slučajno ne bi vstopili tujci. Enako stališče je zagovarjal tudi takratni finančni minister France Križanič. Leto dni pozneje je predsednik uprave NLB Jašovič v intervjuju za Delo komentiral negativne posledice neizpeljane dokapitalizacije: »Napaka je, ker nismo lani vztrajali pri dokapitalizaciji, ki smo jo predlagali v znesku od 400 do 600 milijonov. Če bi takrat izvedli to dokapitalizacijo, bi počistili vse slabe naložbe.« (Delo, 19. novembra 2011)

Mencinger je nadaljeval silovito nasprotovanje dokapitalizaciji NLB tudi v času ministrovanja Janeza Šušteršiča pod Janševo vlado. Tako je bil lani poleti znova glavni medijski razgrajač proti vstopu tujcev v NLB in potem še prvi kolovodja državnih svetnikov, ki so poskušali z zbiranjem podpisov v državnem svetu preprečiti dokapitalizacijo NLB z obveznicami CoCo. Na srečo skupini skrajnežev z Mencingerjem na čelu ni uspelo ustaviti minimalno potrebne dokapitalizacije NLB, ki jo je zahtevala Evropska bančna agencija (EBA).

Jeseni 2012 se je Mencinger v svoji pobesneli ihtavosti spravil še na zakon o slabi banki in ga razglasil kar za »zanikrni zakon«. Tedanja opozicija pod vodstvom Jankovića, Bratuškove in Lukšiča se je pri vložitvi referenduma o slabi banki sklicevala prav na Mencingerja, Mramorja, Tajnikarja, B. Kovača in druge »resne ekonomiste«, ki so po slabi banki zlivali gnojnico in destabilizirali državo. Po zamenjavi oblasti je Bratuškova hitro obrnila ploščo, slabo banko razglasila za glavni ekonomski ukrep vlade in se po vrhu vsega še samooklicala za varuhinjo stabilnosti v državi. Tudi Mencinger se je o slabi banki čez noč premislil in avgusta vladi Bratuškove v Delu svetoval: »Holding in slabo banko naj dokonča.« (Delo, 19. avgusta 2013)

Opisana kronologija Mencingerjevega nasprotovanja sanaciji bank razkriva, da je prav ta ekonomist z razgrajanjem po dominantnih medijih in vplivanjem na politike naredil vse, da bi po nastopu krize zminiral številne poskuse sanacije bank. Danes v posmeh celotni slovenski javnosti brez kančka slabe vesti vsem soli pamet, da je bila storjena velika napaka, ker bank nismo pravočasno sanirali. Dajmo, dominantni mediji, še en velik aplavz za veleškodljivca Mencingerja!

Aprila letos je v okviru evropske komisije izšla raziskava Indebtedness, Deleveraging Dynamics and Macroeconomic Adjustment (april 2013), kjer avtorji med glavnimi dejavniki omejevanja ponudbe posojil navajajo kapitalsko neustreznost bank in velik delež slabih terjatev – nižja je kapitalska ustreznost bank in večji je delež slabih terjatev, manjša je ponudba bančnih posojil, večji je posojilni krč in globlja je gospodarska kriza. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada se prav Slovenija uvršča med države evrskega območja z najslabše dokapitaliziranimi bankami, kar skupaj s slabimi terjatvami omejuje bančno kreditiranje in povečuje posojilni krč

Več: Finance


5 KOMENTARJI

  1. Zaradi takih “strokovnjakov” kot je g. Mencinger tone Slovenija vsak dan globlje. O nas se govori samo se v negativnem smislu. Ta vlada pa nas bo popeljala popolnoma na dno. Sele takrat (ko ne bo vec denarja za izvoljence) se bo lahko zacela prenova slovenske druzbe.

  2. Oče »nacionalnega interesa je prof. dr. Jože Mencinger, bivši rektor Univerze, minister v Peterletovi vladi, pedagog na pravni fakulteti, ki je najbolj vpliven slovenski ekonomist, podpornik Zorana Jankovića oz. PS, ki še vedno stoji na stališčih:
    »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
    »Certifikati so le papirji«.
    »Nesmiselno je zgražanje kar povprek nad bogatenjem in menedžerskimi odkupi podjetij, dokler oblast prisega na kapitalizem, katerega edini vrednoti sta dobiček in večanje premoženja lastnikov.
    V principu z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost.
    Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki.
    Seveda pa postane vse skupaj vprašljivo, če nekdo, ki ima tisoč evrov, za milijon evrov kupi nekaj, kar je zelo verjetno vredno dva milijona evrov. Pri tem tako rekoč nič ne tvega. Kupnino bo plačal iz bodočih dobičkov podjetja, ki ga je kupil. Če ne bo šlo, ker so dobički kljub varčevanju pri stroških dela nižji, obresti za kredite pa višje, kot je pričakoval, bo pol ali več kupljenega spet prodal. Skoraj gotovo sam ne bo postal revež«

  3. In kako bi vi popravili nacionalizacijo? Kako bi vi razdelili plen, ki se mu reče družbena lastnina?

    Od vsega denarja, ki je šel v NLB, tu sedaj nekaterji jamrajo da ga je šlo premalo? Če bi bilo še več dokapitalizacij, da bi bilo bolje? Pustite Mencingerjevo mlatenje prazne slame. Kdo pa je on. Puhli akademik. Lutkovni direktor Iskre Emeca. Stari komunist. Človek s težko roko, s katerim bolje, da nisi imel opravka.

  4. Večina komunistov ne zna ustvarjati, delati. Zna pa sestankovati, grabiti in obdavčevati.

    Za krizo v Sloveniji so krivi komunisti, socialisti, ki so bili od leta 1991 na večini managerskih ( direktorskih) pozicijah od. glave do srednjega mgmt do delovodij. Prav tako so imeli v oblasti medije, pravosodje in politiko. Delali so si tako zakonodajo, da je potajala Slovenija en velik fevd poln podrejenih fevdov. Rdeča DŽAMAHIRIJA, Fritzlova klet.

    Kriza v Sloveniji je kriza FEVDA in malih fevdov. To je kriza fevdalizma (socializem je neo-fevdalizem) nasproti globalnemu kapitalizmu.

    Naše gospodarstvo je v večini primerov ( razen res redkih posameznikov, ki so začeli iz nule, z obrtjo) nekonkurenčnega in temelji na preslabo plačani delovni sili, kateri potem še država ( birokratski paraziti, ki so predobro plačani) pokrade večino z davki, dohodnino, prispevki, zdravstvenim in pokojninskim DAVKOM.

    http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/10/bi_bila_slovenija_v_krizi_tudi_brez_globalne_krize.aspx

  5. "Carpe diem" je bilo geslo, ki smo mu od osamosvojitve naprej brezglavo sledili. Kaj bo jutri, se vladajoča politika in državljani nismo spraševali", berem.
    Še kako resnično!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite