S. Jeretič, Neurovirtu: Ali slovenska levica razume razliko med javnim in državnim?

11
417

S pomočjo površnih medijev, ki se niso sposobni spustiti v analizo dejstev, je levica sprožila boj za javno šolstvo. Toda, ali gre pri tem res za javno šolstvo ali gre bolj natančno za boj za državno šolstvo? Kaj sploh pomeni javno šolstvo in kakšna je razlika med javnim in državnim?

Ko govorimo o javnem šolstvu (ali zdravstvu ali javnih gospodarskih službah…), govorimo o vsebini in pogojih izvajanja neke dejavnosti, ki je pomembna za moderno skupnost. Javno šolstvo je torej javni program, ki določa kurikulum, določa pogoje izvajanja in dostopa do tega programa ter seveda določa tudi financiranje iz naše skupne malhe davkov, ki jih plačujemo vsi. Sama izvedba javnih programov pa je lahko bodisi v državni režiji ali pa s koncesijo prepuščena izvajanju zasebnega sektorja. Torej, pa naj to zveni še tako čudno, so tudi zasebne šole, ki izvajajo javni program, del javnega šolstva.

To, kar želi slovenska levica, ni javno šolstvo, temveč ekskluzivno državno šolstvo. In to nerazumevanje razlike med javnim in državnim vodi v demagoške izjave, da gre zasebnemu šolstvu le za dobiček in da bi zato njihovo polno financiranje bilo v škodo javnega šolstva. Boj za javno šolstvo je boj za vsebino, za kakovost in dostopnost znanja, ne pa strah pred zasebnim sektorjem kot vampirskim sesalcem naše skupne fiskalne krvi.

Ko bo slovenska levica razumela razliko med javnim in državnim, bo to velik korak naprej. Ta korak bo omogočil osredotočenje na vsebino in pogoje njenega izvajanja, namesto demagoških razprav in izgubljanja v formi.

Več lahko preberete na neurovirtu.com.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. Zelo dobro vprašanje in pobuda za reševanje problema. Vsaka dejavnost, zlasti šolstvo in zdravstvo so javnega pomena, izvajanje pa je v demokratičnih in svobodnih družbah stvar osebne odgovornosti. Državna oblast mora poskrbeti samo za transparentno regulativo, ki omogoča enakopravno izvajanje v dobro državljanov, brez favoriziranja “javnega” pred “zasebnim”. To je ideološki konstrukt in anomalija urejanja za sedanji čas.

    • To nikakor ne more biti res. Že sedaj se dogajajo hudi problemi, npr. z dimnikarsko službo. Trg je po zakonu zapovedan! To pa je v nasprotju z vsako podjetniško (zasebno) logiko. Trg ne more biti zapovedan.
      Potem so tu še monopoli. Ti so še kako pomembna zadeva na nekem tržišču. S protimonopolno zakonodajo vred.
      Takšna poenostavitev “brez favoriziranja” je prehuda.
      Kar se pa šolstva kokretno tiče, je problem še vedno v tem, da katoliške šole niso javne, ampak zasebne. Cerkev si je sama nadela zasebni status in vnesla vso zmedo. Odtod tudi država tako z lahko preigrava vse, od ustavnega sodišča navzdol. Cerkev pa samo ropota.

      • Ne bo držalo. Jeretič je bil v komentarju zelo jasen in povsem soglašam z njim. Vaše misli pa so zelo zmedene.

  2. Ne, “levica” ali ne razume ali pa glumi, da ne razume. Isto je z “desnico” v Sloveniji. Pojma nima kaj je razlika med zasebnim, državnim in javnim. Ali pa glumi, da ne razume.
    O teh stvareh niti ne govori 26 let, ampak farba svoje volivce s pogrošno rumeno vsebino, s histeričnim socialističnim obnašanjem.

  3. “Ko bo slovenska levica razumela razliko med javnim in državnim, bo to velik korak naprej.”

    Se popolnoma strinjam. Samo, kdo jo bo pa naučil tega?

    Mačka in miši – stara in očitno pozabljena slovenska modrost

    Že od nekdaj se ne morejo mačke in miši. Menda je to sovraštvo med njimi, odkar so mačke in miši na svetu. »Kako lepo bi bilo na svetu,« modrujejo miši še sedaj, »ko bi ne bilo mačk! Povsod, po senikih, skednjih in shrambah bi gospodarile po mili volji in nihče bi nas tako kruto ne preganjal. Čemu le trpi človek mačke in še celo rad jih ima!« Nekoč so se zbrale miši od blizu in od daleč; prišli so mišjaki in miške, mlade in stare; prilezle so iz lukenj, da bi se na zborovanju posvetovale, kako bi se zavarovale pred najhujšim sovražnikom — krvoločno mačko. Ta se namreč tiho in neslišno priplazi do svoje žrtve, in to prav takrat, ko miška najmanj misli na nevarnost. V hipu jo pograbi in pokonča. Pa stopi tedaj v sredo med zborovalce najstarejši raišjak. ki je veljal za najbolj izkušenega in najmodrejšega. Lepo si pogladi brke, pomaha z dolgim repkom in prične: »Vsem nam je znano, da jc mačka naš najhujši sovražnik. Tiho se priplazi, da je nihče ne sliši. Da pa bomo slišali, kdaj se nam bliža mačja nevarnost, predlagam, da obesimo mački zvonček okoli vratu. Kadar se nam bo odslej skušala približati, jo bo izdalo zvončkljanje, mi pa se bomo lahko pravočasno skrili na varno.« »Tako je, sijajno!« so vse miši z navdušenjem pozdravile ta predlog. V zadovoljstvu so škrtale z zobmi in migale z repki. Tedaj pa se oglasi ena izmed najstarejših miši in pravi: »Že vse prav in lepo, kakor je predlagal naš modri mišjak. Je pa še drugo vprašanje, to je: katera izmed nas naj obesi mački zvonček okoli vratu?« Nastala je mučna tišina. Do današnjih dni se še ni opogumila nobena miška, ki bi si upala to narediti. Zato še dandanašnji preganjajo mačke miši.
    https://sl.wikisource.org/wiki/Slovenske_basni_in_%C5%BEivalske_pravljice/Ma%C4%8Dka_in_mi%C5%A1i

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite