S. Granda, Družina: Ne vodnika, ne učitelja,…

3

… ampak pastirja!

Med slovenskimi verniki narašča zanimanje, kdo in kakšna bosta novi ljubljanski in mariborski nadškof. Kolikor vernikov, toliko želja. K temu dodajajo nekaj tudi »neodvisni« mediji, katerih novinarji iz vrst Rotarjevih specialistov za boj proti veri zelo temeljito izpolnjujejo njegovo učenje in navodila. Stric vseh stricev iz ozadja na protiverskem področju je še vedno zelo dejaven.

Slovenska Cerkev preživlja težke čase. Ne zaradi slabih nadškofov, ki to niti niso bili, ampak zaradi posledic krvave preteklosti kot tudi nepripravljenosti na vsestranske spremembe, ki smo jim podvrženi vsi ne glede na versko pripadnost. Verniki imamo še dodatne probleme. Prav dojemanje pomena in obsega vsega novega in povsem drugačnega od preteklosti, s čimer se srečujemo slovenski katoličani, bi moralo biti poleg običajnih prvo merilo pri novih imenovanjih. Znotraj Cerkve ne potrebujemo takih, ki bi nas podučevali o neverskih zadevah, temveč one, ki nam bodo pokazali brezmejnost tako obsega kot globine božje besede, duhovne hrane za današnji čas. Ne potrebujemo nekoga, ki bi nas vodil na pašo, ampak znotraj nje skrbel za našo ustrezno izbiro. Slovenski kristjani se po vsem, kar smo doživeli, premalo znajdemo v družbi. Manjka nam notranja globina in trdnost, da bi nedvoumno vedeli, kaj in kako nam je storiti v skladu z našim verskim prepričanjem. Nikoli v zgodovini slovenski katoličani nismo bili tako potrebni slovenski družbi, kot smo sedaj, in nikoli nismo bili za tako veliko nalogo tako slabo usposobljeni.

Več: Družina


3 KOMENTARJI

  1. Slovenska Cerkev preživlja težke čase. Ne zaradi slabih nadškofov, ki to niti niso bili…
    ===========
    Zakaj to nenehno prilizovanje? Ja, slabe škofe smo imeli. Vse, razen kardinala Rodeta. Niti enega pravega moža med njimi. Vsi brez hrbtenice, ki so svoj molk prodajali za kanto jupola, za barvat fasade cerkvic po deželi.
    Prav za pašo rabimo pastirja, kajti znotraj nje več trava ne raste.

  2. Če bi v slovenski Cerkvi bolj odprto komunicirali, bi lahko za vsakega škofa od WW2 naprej vedeli kdo v Cerkvi ga je podpiral bolj in kdo manj, katere struje, kateri lobiji.

  3. “Udba je prežela katoliško Cerkev na Slovenskem v najvišje vrhe. Kar dvomim, da je danes drugače. Ne čudim se, kako so ti udbomafijski krogi spretno spravili zaradi »nenasitnega klerikalnega mamonizma« cerkvene kroge v past, Cerkev samo pa na rob propada. Tu bo moralo priti do resnega, do korenitega prečiščenja v cerkvenih in zlasti v kleriških vrstah. To breme duši delovanje kristjanov v javnosti.”

    Jože Wakounig na Otočcu 2013

Comments are closed.