Grško pleme Danajcev so smatrali za nevarno tudi takrat, ko so bili Danajci prijazni in so nasprotnika celo obdarovali. Od tod izvira star pregovor, da se jih je treba bati tudi takrat, ko prinašajo darila.
Na ta pregovor sem se spomnil ob prvi tiskovni konferenci novega ljubljanskega nadškofa metropolita p. Staneta Zoreta. Tako rekoč vsi mediji so ga sprejeli z veliko naklonjenostjo in pozornostjo. Človek bi pomislil, da se začenja obdobje, ki bo primerljivo s tisto evropsko kulturo, ki smo se ji želeli približati s padcem komunističnega totalitarizma in osamosvojitvijo. To ne pomeni konca kritike razmer v Cerkvi in neobravnavanja problematičnega delovanja članov Cerkve, tudi duhovnikov, ampak predvsem pošten in uravnotežen pristop. Služenje resnici! Konkretno to pomeni, da grozljive mariborske polomije ne bi napihovali in vsoto zavoženega kapitala tudi do petkrat povečevali, še manj je sprejemljivo, da Cerkvi pripisujejo vzrok za slovensko gospodarsko krizo, kar slišimo in beremo te dni. V teh primerih ne gre za nevednost, ampak načrtno delovanje, ki ima v ozadju elemente verske nestrpnosti, to pa je moralno in kulturno zavržno, ustavno nedovoljeno, vendar je vsem dosedanjim varuhom človekovih pravic obravnavanje slovenskih katoličanov zadnja skrb.
Kot vse človeško moramo biti tudi člani Cerkve izpostavljeni kritiki. Ne nazadnje nas to celo krepi. Kljub temu pa ob preteklem obračunavanju s kardinalom Rodetom – nekateri so še danes preobremenjeni z njim in napisi: »Vsi smo Karba!« skoraj niso bili deležni obračuna v novinarskih krogih – ne smemo spregledati realnosti, v kateri živimo. Mnogim so še vedno bližnji časi, ko se je obračunavalo z duhovniki tako kot s Filipom Terčeljem, da o zažigu škofa Vovka niti ne govorim.
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
