Zaradi partizanskega nasilja je bilo spomladi 1942 v marsikateri dolenjski in notranjski vasi ogroženo življenje in premoženje vaščanov. Ker jih okupatorska oblast kljub obveznostim okupacijskega prava ni ščitila, so jo prosili za orožje. Okupatorji, ki so vedeli, kdo je v ozadju terorja, so jih razglasili za protikomunistično milico, partizani po zgledu boljševikov za belo gardo. Oboji so dosegli, kar so hoteli. Nesrečni kmetje niso vedeli, da si s prevzemom te oznake v skladu z boljševistično prakso kujejo povojne poboje. Nasprotnik jim je določil ime, funkcijo in usodo!
Nesrečni Bližnji vzhod zaliva Evropo z reko beguncev. Pravzaprav njihovo elito. Milijoni revežev, ki ne morejo plačati »agentov«, so na plečih sosednjih Turkov, Jordancev, Iračanov … Zanimajo malokoga, čeprav so večji problem. Rešujejo si življenje in iščejo življenjsko srečo. Kapital v »pomoči« še ne vidi dobičkov. Zato je njihovo reševanje prepuščeno državnim proračunom in srčni kulturi nekaterih državljanov. Reveži pomagajo revežem. Kot tolikokrat v človeški zgodovini. Pri reševanju nesrečnikov je veliko napak in te povzročajo upravičene kritike pristojnih. Najbolj glasna pa ni stvarna kritika, ampak ideološka. Tisti, ki so do včeraj označevali Merklovo za neonacistko, o dogajanju v Grčiji, ki naredi malo ali nič, dobro pa služi, ne spregovorijo nič. Kje so politiki Sirize? Koliko je bogati Varufakis pomagal revežem?
Dnevno poslušamo očitke o nestrpnosti Slovencev, ki naj bi naraščala. Obstaja, ampak s svojim ravnanjem je njeni kritiki ne izničujejo, ampak spodbujajo. Predvsem one, ki jim je vzbujanje pozornosti način življenja. Kaj pomeni stavek: »Presenetil nas je nadškof s svojim pozivom za begunce?« Ali ni to kronski primer nestrpnosti?
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
