Rusija, nova mati slovenskega naroda

95
449

zbor rdece armadePred dobrim tednom je v Sloveniji z velikim, predvsem ‘levomedijskim’, pompom nastopil Zbor Rdeče armade. Pustimo za trenutek misel, da je skrajno bizarno, kako lahko v deželi, katero je komunizem razjedel kot rakav tumor, nastopi zbor, ki inkognito poveličuje komunistični imperializem. Pustimo, da se le Slovanom bivšega Varšavskega pakta ter določenim bivšim Jugoslovanom zdi naravnost super, da po svetu nastopa zbor komunističnega avtokratskega imperija, ki je bil poleg nacistov soodgovoren za drugo svetovno vojno. Pustimo, da je stvar podobno absurdna, kot če bi v Allianz Areni nastopil invalidski nacistični zbor ob 76. obletnici invazije na Poljsko in pel »Dem Hakenkreuze ergeben sind wir. Heil unserm Führer, Heil Hitler dir!«, zraven pa še kakšno bavarsko narodno za dobro mero. Takšne nostalgične trenutke bi najbrž malokdo razumel.

Bolj bi se rad osredotočil na splošno rusofilijo, ki je zajela naše kraje. Odzivi na nastop Zbora Rdeče armade so samo simptom patološke bolezni.

Nisem bil presenečen, ko je nacionalni medij objavil članek z naslovom »Tovariški slovenski pozdrav Ruski rdeči Armadi«, ki je skušal z neposrečeno citiranimi besedami povsem marginalizirati tako kontroverzni nastop zbora (katerega nikoli ni bilo sram sovjetonostalgije) kot tudi povsem upravičeno bojazen zahodnega sveta pred modernimi ruskimi težnjami po novem imperiju sovjetskega stila – tisto smo bralci dobili gratis, ker je takšno priložnost pač treba pospremiti z nekaj neslanostmi o domnevnem zahodnem demoniziranju Rusije.

Morda so nekateri stvar dojeli kot parodijo komunizma in tiranije. Vsaj tako sem se tolažil, a sem bil hitro soočen z resničnostjo, ko sem videl, da so obiskovalci koncert zelo očitno in v nebo vpijoče po dražgoško izkoristili za promocijo leve agende – oblečeni kot pustne šeme v jugoslovanske pionirčke, generale in vojake, hkrati pa je vsak imel kaj za povedati o tem, kako je dekadentni zahod načrtno uničil tako Sovjetsko zvezo kot SFRJ. Del slovenskega predšova je bil tudi tržaški partizanski zbor, ena od nastopajočih na odru je bojda kričala kretensko antikapitalistično parolo »Nismo številke, smo ljudje«, tako da je bilo dokončno konec sanj, da bi slovenska javnost nastop dojemala kot parodijo Sovjetske zveze, ampak prej kot slavnostni poklon novonastali protizahodnjaški rusofiliji in boljševiškim idealom.

Od kod sploh izvira slovenska rusofilija? Vsekakor ne iz jugoslovanske tiranije, saj se je bivši režim, po tem ko sta si Tito in Stalin začela zavistno meriti diktatorske faluse, zelo trudil demonizirati Sovjetsko zvezo. Vsekakor ne v času moje mladosti v osemdesetih, ko smo stiskali pesti za brata Mahre, ki sta na olimpijskih igrah v Sarajevu premagala nepremagljive Avstrijce, gledali Toma Cruisa, ki je iz neba klatil ruske mige, in Rockyja, ki je mlatil robotskega ruskega bokserja. Takrat smo še po socialistično kopirali »ameriški način življenja«, kolikor je to neperspektivno plansko gospodarstvo pač dopuščalo.

Polizdelki, ki smo jih kupovali od obubožanih Poljakov, ki so se k nam s trebuhom za kruhom vozili prodajat na ad hoc narejene bolšje sejme širom Jugoslavije, smo zaničevalno označevali za »češko« in »rusko« robo, češ da je dvomljive kakovosti. Prav tako še ne konec devetdesetih, ko smo z navdušenjem pozdravili Billa Clintona, ki je kot prvi Ameriški predsednik obiskal samostojno Slovenijo. Takrat smo mahali z ameriškimi zastavicami, več kot prepričljivo volili za vstop v zvezo NATO in imeli hude pomisleke glede mlade Ruske federacije, katero je takrat vodil kronični pijanec. Nekako je veljalo, da smo se zavedali našega mesta v kulturi moderne Zahodne Evrope.

Rusofilija je otrok zadnjih desetih let, v katerih smo spoznali ne le, da nismo balkanska Švica, ampak da smo celo v družbi drugih tranzicijskih držav le povprečni, če ne že podpovprečni, kljub temu da je bilo naše izhodišče veliko višje od njihovega. Ko smo zasovražili kapitalizem, smo zasovražili tudi tiste, ki jim je v kapitalizmu uspelo in jim še zmeraj uspeva. Poslovni partnerji so postali bogati izkoriščevalci delovne sile, tuji vlagatelji so postali plenilci družinske srebrnine. V takšni klimi smo se lahko za novimi idoli zazrli samo še proti vzhodu.

Vzhodna zvezda

Rusija je država, kjer je večina gospodarstva v državnih rokah, še tisto, kar je zasebnega, pa si koncentrirano lastijo režimu zvesti oligarhi, katere država za kimanje in medijsko tišino nagradi s tržnim monopolom v posameznih branžah. Režim deluje kot sistemizirana hudodelska združba, kjer je Putin capo di tutti capikremeljske mafije, oligarhi in veljaki vladajoče stranke Enotna Rusija pa so poveljniki, t. i. capi regime. Celoten kartel se napaja skoraj izključno iz dolarjev in evrov, ki jih razvite države plačujejo za naravne vire, predvsem nafto in zemeljski plin. Brez njih bi bila Rusija država tretjega sveta. V takem sistemu resnično konkurenčno in napredno gospodarstvo ni vzdržno, kar bo najbolj postalo jasno v naslednjem desetletju, če bo nafta ostala na istih ravneh, kot je danes
.
Rusija je od nafte odvisna še veliko bolj kot večina bližnjevzhodnih držav. A dokler jo ima, bo njena kaotična mafijska struktura državnih konglomeratov vsaj vzdržna, čeprav z drastičnim upadom življenjskega standarda. Ta se je sicer malce zvišal od razpada SSSR, ko so Američani morali obubožani državi dostavljati človekoljubno pomoč, a tudi danes, leta 2015, več kot pol prebivalstva živi od manj kot 300 evrov na mesec, medtem ko so cene življenjskih stroškov v večjih mestih povsem evropske. Gašenje nezadovoljstva nad pomanjkljivim življenjskim standardom pa je možno samo ob popolnem mrku medijske svobode in hkratni agresivni ekspanzionistični politiki, ki igra na patriotske strune nekoč ponosnega naroda, ki je doživel ponižanje ob razpadu svojega imperija pred dvema desetletjema. Ruski stroj je tako nekakšen zmaj, ki lovi lasten rep. Samovzdržnost kartelnega režima temelji na represiji proti lastnemu ljudstvu in agresiji zoper tuje narode.

Zakaj bi bila takšna žalostna državna entiteta všeč Slovencem? Ker služi kot antipod evroatlantski prostotržni civilizaciji, je postala naravni zaveznik nas in naših na na novo izumljenih antikapitalističnih idealov.

Rusija ima nekonkurenčno, od nafte odvisno, večinoma državno gospodarstvo, sovražno do prostih trgov in ekonomsko liberalne politike. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega pa neznansko vzburja povprečnega Slovenca, ki nima rad, da nam tujci kradejo tisto »kar smo 46 let pošteno gradili«. Rusija dolgoročno tone tudi zaradi sankcij, ki so jih proti njej uvedle zahodne države, potem ko se je začela vesti kot Sovjetska zveza. A Slovencem se bo zdelo, da ima voditelja, ki zna udariti po mizi in se v stilu hladne vojne zoperstaviti Zahodu, ki ga tudi v naših koncih po novem tako sovražimo. Pri nas radi verjamemo v zahodne zarote; prav tako v njih verjame Putin. Prepričan je, da je padec cene nafte preračunljivo dejanje ZDA, Izraela in Savdske Arabije, s katerim bi radi načrtno uničili Rusijo (podobnega mnenja je bil njegov diktatorski kolega Chavez).

Če dobro pomislimo, sta Slovenija in Rusija popoln državni par. Vzhodnoslovanska, medijsko cenzurirana in enoumna, državnolastniška Rusija, s tiranom, ki je ugrabil svoje ljudstvo, in južnoslovanska Slovenija, prav tako medijsko ter režimsko enoumna, z afiniteto do perpetuacije državnega lastništva in do objokovanja tirana, ki jo je ugrabil pred 70 leti. Obe sta globoko zazrti v preteklost, ko sta mislili, da sta še pomembni. Kar naenkrat smo našli skupne slovanske korenine ter se sedaj hihitamo in nazdravljamo ob spoznanju, da se besedi »okno« in »pizda« v obeh jezikih napišeta in tudi pomenita isto, hkrati pa sedaj tradicionalna srečanja ob ruski kapelici obiskuje ves levo usmerjeni državni vrh, kar je bil simbolni akt naše pripadnosti novo formirajočim se proruskim silam v centralni Evropi.

Dovolj nam je ameriškega vmešavanja po svetu!

Poleg rusofilije je Slovenijo popadel pravičniški gnev. Ljudje se tako sedaj razburjajo nad dejstvom, da ZDA, EU in zveza NATO po svetu posredujejo v različnih konfliktih. Pravijo, da so kot nekakšen »svetovni policaj« in da nimajo nobene pravice do vmešavanja v suverenost držav, katere napadajo. Zraven povedo še kakšno o kolonializmu, češ da so moderna zahodna vmešavanja v svetovno politiko novodobni kolonializem ter s tem razkrivajo, da se ne zavedajo povsem dobro, kaj kolonializem sploh je. O zahodnih posredovanjih po svetu, bi se dalo razpravljati in so morda tema za drug članek. Vsekakor se je pokazalo, da so bila nekatera geopolitično zgrešena in nerodno izvedena (Irak), druga več kot potrebna (koalicijski napadi v Libiji so preprečili stanje absolutnega kaosa in državljanske vojne, kot danes divja v Siriji, napadi na Beograd so dokončno ubili Miloševićeve apetite po Veliki Srbiji), spet tretja bi bila potrebna, pa se iz pacifistične neodločnosti niso zgodila (Ruanda, Kongo, Sirija).

Vendar kar je pomembno, je enostranskost stališč, ki jih je zaznati v Zeitgestu moderne slovenske levičarske misli. Vsi kričijo o zahodnih intervencijah na svetovnih vojnih žariščih in jih označujejo za »osvajalske akcije«, tudi tam, kjer to več kot očitno niso bile; recimo v Afganistanu, ki se danes zoperstavlja ZDA, katere so ga osvobodile talibanov. Medtem ko vlada popoln medijski in državljanski molk o vojaških posredovanjih, ki so jih po svetu zganjali Rusi in še prej sovjeti. Pa ne tako kot ZDA, ki so se – čeprav geopolitično oportunistično – lotile teritorijev, kjer so vladali absolutni tirani (Irak), teokrati (Aftanistan) ali polpotovski psihopati (Vietnam), ampak tam, kjer so si liberalci želeli osvoboditve izpod sovjetske tiranije. Noben intelektualec medijskega obzorja Mladina-Studio-City–Dnevnik ne tarna nad grozodejstvi, ki so jih Rusi prizadejali iz čiste osvajalske sle v stilu Starega Rima.

Naj vas spomnim:

Invazija na Poljsko leta 1939. Čeprav pristaši vzhodnih povezav tega ne slišijo prav radi, ni bilo med nacizmom in komunizmom omembe vredne razlike tja do leta 1941. Po paktu Molotov-Ribbentrop je Poljsko poleg nacistov napadla tudi Sovjetska zveza in si zase vzela svoj del, drugega pa prepustila v nemilost Nemcem. Nasilna sovjetska okupacija, ki je Poljsko reducurala na nivo sovjetskega satelita, je trajala do 1989.

Invazija na Čehoslovaško leta 1968. Češka in Slovaška, ki sta bili v integrirani državi po drugi svetovni vojni tudi le sovjetski satelit, sta se konec šestdesetih nagibali k ekonomskim reformam, ki bi prinesle mehak prehod na tržno gospodarstvo, podobno kot Kitajska 20 let kasneje. Vsako prostotržno povezovanje bi za skupno državo poleg napredka prav gotovo pomenilo tudi večje približevanje evroatlantskim povezavam. Vse evropske sanje so poteptali sovjetski tanki in skoraj 800.000 vojakov, ki so nasilno vdrli v Prago in jo tako s silo obdržali pod nadzorom komunističnega imperija pod vodstvom Rusov.

Finska invazija leta 1940. Potem ko se Finska ni strinjala, da postane marioneta Sovjetske zveze, jo je Stalin »po rusko« okupiral. Čeprav so se Sovjeti po Moskovskem mirovnem sporazumu delno umaknili, so kljub temu obdržali skoraj desetino na silo pridobljenega finskega ozemlja, ki še danes pripada Rusiji.

Okupacija Baltskih držav 1940. Po podpisu pakta Molotov-Ribbentrop so bile drobne baltske države Estonija, Litva in Latvija prepuščene na milost in nemilost sovjetom. Prisiljene so bile sprejeti okupacijo Sovjetskih vojaških sil, ki so na njihovem ozemlju zgradile vojaške baze. V primeru, da bi se uprli zahtevam sovjetov, jim je Stalin obljubil invazijo celotnega sovjetskega bataljona, popolno destrukcijo in pokol prebivalcev. Ruski federaciji, naslednici Sovjetskega imperija, se okupacija baltskih držav med in po drugi svetovni vojni ne zdi pravno niti moralno sporna.

Okupacija Vzhodne Nemčije 1945. Po drugi svetovni vojni so si sovjeti prisvojili velik del tretjega rajha in ga spremenili v svojo politično in ekonomsko marioneto. Od leta 1961 je Berlin delil t. i. antifašistični zid, ki je v resnici predstavljal živo mejo, preko katere od sovjetskega komunizma osiromašeni vzhodni Nemci ne bi mogli pobegniti k svojim premožnim kapitalističnim sosedom.

Okupacija Madžarske 1956. Madžarska, ki je bila po drugi svetovni vojni prav tako reducirana na status sovjetskega satelita brez dejanske avtonomije, je doživela spontano revolucijo, ko so se ljudje uprli sovjetski nadvladi. V oktobru in novembru tistega leta so ruski generali uprizorili pravi desant na Budimpešto s težko artilerijo, pehoto in zračnimi silami. Revolucija, v kateri sovjetski tanki niso diskriminirali med oboroženimi uporniki in civilisti, je bila poteptana v manj kot mescu dni.

Invazija na Afganistan 1979, poznana tudi kot »invazija, ki jo je slovenski levičar pozabil«. Krvava vojna, ki je skupaj terjala več kot 1,5 milijona življenj, se je začela kot sovjetska »intervencija« v pomoč komunistični vladi. Sovjetske oblasti so računale, da naj bi trajala le nekaj tednov, a se je skupaj zavlekla dobro desetletje in postala »sovjetski Vietnam«.

Seveda ne gre pozabiti, da je tudi vojno v Vietnamu, katero domači misleci tako zelo očitajo ZDA, izdatno sponzorirala Sovjetska zveza, ki je skupaj s Kitajsko podpirala severne komunistične upornike. Podobno je bilo v korejski vojni, kjer je Sovjetska zveza podpirala režim, ki se je kasneje spremenil v komunistično grotesko Kim Il Sunga in njegovih potomcev.

Tako je bila Sovjetska Zveza po drugi svetovni vojni skoraj izključni vir edinih pravih nasilnih okupacij, kakršne sta v davnih časih izvajala Džingis Kan in Hamurabi. Moderni osvajalski pohodi in nasilno zatrte revolucije, katere izvaja Ruska federacija, v tej luči niso nič drugega kot nadaljevanje že videnega. Krvava čečenska vojna, v kateri ni bilo prizanešeno niti civilistom. Napad na Gruzijo pod pretvezo pomoči proruskim separatistom. Nasilno prisvajanje teritorija druge suverene države s t. i. »priključitvijo« Krima in oboroževanjem proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine. Povsem sovjetski modus operandi, pri katerem cilj opravičuje sredstva. Cilj pa je zmeraj isti kot v Sovjetski zvezi. Zbiranje moskovskemu režimu zvestih marionetnih satelitov in na tak način inkognito širjenje ruskega imperija.

Kdo smo in kam gremo?

Te dni, ko Rusi namesto po Islamski državi v Siriji tolčejo po zmernih upornikih, ki se borijo proti ruskemu poslovnemu partnerju Assadu, del javnosti v Sloveniji odpira šampanjce in govori, da je nekdo končno nekaj naredil proti islamskim skrajnežem. Taisti so bili po navadi tudi najbolj glasni tedaj, ko je bilo treba obsoditi »kolonizatorstvo« zahodnih zaveznikov, ko so ti pomagali zmernim upornikom v Libiji.

V tej alternativni resničnosti, katero si med drugim delimo s slovanskimi brati Rusi in Srbi, je vse kar naredijo Rusi junaško, vse kar naredi Zahod, pa zločinsko. In v tem kontekstu je nastop Zbora Rdeče armade pravzaprav dobrodošel, ker predstavlja ogledalo tega, kam smo prišli in kakšen je naš nov pogled na svet. Glede na to, da smo država, ki je kljub vsemu del pakta NATO, EU in drugih evroatlantskih povezav, je prav, da poleg uradne linije pokažemo tudi to, kam pripadamo s srcem. Tako kot smo recimo pri srečanju vrha ob Ruski kapelici, kjer so se člani političnega establišmenta slinili Medvedjevu in pozivali Evropo ter ZDA k ustavitvi embarga. Morda je tudi čas, da nam naši zavezniki, ki branijo slovensko nebo, kdaj prišepnejo, da pač ni v redu, če želimo ostati del njihovega zavezništva in ekonomije. Tako kot so Bratuškovi na zaslišanju za komisarko konkludentno povedali, da ni v redu, če kot predsednica vlade države EU na uradni prireditvi poje »Evviva il comunismo e la liberta«. Morda mora kdo čimprej kaj prišepniti še Republiki Sloveniji.

Najprej objavljeno na blogu Mitje Iršiča Life, the universe and stupidity.

95 KOMENTARJI

  1. Udbovske mreže delujejo organizirano v smeri rusofilstva.
    Tudi časopis Delo.
    Tudi tisti, ki so proti samostojni Sloveniji. Proti demokraciji in pravičnosti.

  2. Čeprav je razmišljanje zanimivo zastavljeno, se z njim ne morem strinjati:

    – Rusija je kljub vsemu povsem legitimna država (in je bila ves čas 20. stoletja), Rdeča armada s tega vidika ni niti približno podobna nacistični ali partizanski vojski
    – ob naštevanju ruskih “grehov” bi lahko avtor morda naštel še ameriške, ki jih je bilo mnogo več (Amerika najbolj učinkovito izvaža “vojno” v druge država po svetu, Rusija je za njo šele začetnik).

    Se pa povsem strinjam s tem, da se velik del slovenskega prebivalstva zlahka poistoveti z rusko dušo, toda razlogi, ki so bili navedeni, so preveč enostranski in “navijaški”.

    Upam, da bo avtor kdaj pripravil tudi nadgradnjo tega zapisa in odstrl še kakšno ozadje tega fenomena, ki je prav gotovo močno prisoten in zelo zanimiv tudi za slovensko prihodnost.

  3. Tokrat se z avtorjem ne strinjam. Tudi sam ne maram stepskih Rusov, v Ukrajini delajo veliko neumnost, toda v Siriji delajo tisto kar Zahod ne. Čeprav ne maram diktatorjev kot je asad, je bilo vsaj v Siriji pod asadom mlajšim življenje kar znosno. Od leta 1991 je politika ZDA katastrofalna, za svoje potrebe so uničili kar nekaj držav, ustvarili skrajneže. Krščanska skupnost v Sirji je pro asadova, čeprav se pater Cestnik joka glede beguncev, je tam živeča sestra Agnes lepo povedala. Večina beguncev je pro islamističnih, tisti kateri so ostali pa so naklonjeni režimu. Poglejmo kako ZDA pustijo največje kršiteljice na svetu kot so SA, Katar in Bahrain.
    V Evropi bi se morali upreti tako Rusom kot Američanom, se vrniti k Krščanskim koreninam in porušiti vse kar ne spada v Evropo.

    • Robert: “…, toda v Siriji delajo tisto kar Zahod ne.”
      =================

      Tolčejo po Assadovi opoziciji pod pretvezo, da uničujejo ISIS.

      • In ta opozicija so čisti islamisti samo malo drugače se pišejo. Vsi se borijo proti kristjanom razen asad.

        • Če je to res, je druga zgodba. Najprej je treba seveda zaščititi kristjane. Če to pomeni podporo Asadu, je prav.

          • Se strinjam. Zaradi sestre Neže, sem postal skeptičen do ZDA, previden. Niso več avtoriteta svobode, socialist Obama razvija crony kapitalizem, prav tako republikanci zlizani z industrijo orožja.

        • Robert: “In ta opozicija so čisti islamisti”
          ==================

          Rusi so rekli, da so prišli “čistit” ISIS, v resnici pa pomagajo Assadu. Lažnivci, ki pomagajo zločincu Assadu.

  4. Vsekakor bo treba stvari postaviti na pravo mesto in priznati bo treba, da je Rusija velesila od pradavnih časov.

    Da je velesila, si ni treba zatiskati oči, ker dovolj je samo bežen pogled v zgodovino, kjer najdemo v zadnjih stoletjih kar dva ruska vladarja, ki jima je zgodovina podelila naslov Veliki. To sta car Peter I. Veliki in carica Katarina II. Velika.

    Še prej pa je v zgodovino vstopil tudi car Ivan IV., ki mu je zgodovina nadela ime Ivan Grozni.

    To ime se je tega odličnega vladarja, ki je osvojil Sibirijo prijelo, ker je kot desetleten deček spoznal, da je treba tudi prijeti za meč, če hočeš biti vladar. (To, da je dal koga živega odreti, to za tiste čase ni bilo nič takega, saj danes še zmeraj nekateri sekajo glave in jih natikajo na kole in železne palice).

    Iz zgornjega je vidno, kaj je trajna lastnost velesile – da ima strategijo. In to je imel Peter Veliki, ki je preselil svoj sedež iz Moskve v močvirja današnjega St. Petersburga, kjer je za zmeraj ustavil Švede in postavil mesto, ki ga občuduje ves svet.

    In taka je bila carica Katarina Velika (po rodu Nemka), ki je potolkla Turke in trajno zapisala Rusijo tudi med kulturne velesile. Njen je Eremitaž, ki se po lepoti zbirke lahko primerja samo z Musee du Louvre. Pokupila je cele zbirke po Evropi, med njimi zbirko belgijskega kralja.

    Rusija je seveda dežela znanosti, kulture, umetnosti, glasbe in plesa in dežela duhovnosti. Malo je znano, da je imela vsaka še tako revna koča vsaj nekaj ikon v hišnem oltarju in da so imeli celo t.i. potovalne ikone, ki so jih jemali s seboj na potovanja ali na daljše poti.

    Rusija je seveda ogromna dežela, da je ogromna se vidi po tem, da se površina posestva ne meri v hektarjih, ampak v vrstah – ena vrsta posestva je dolžina njive okoli dvatisoč metrov. In tudi, da njive niso orali s parom volov, ampak s tremi ali štirimi pari volov. Da je ogromna, vemo tudi po tem, da so za prevoz uporabljali t.i. trojke, ko so kočijo ali sani obvezno vlekli zmeraj trije konji.

    Nadalje, trans-sibirska železnica, ki jo je zarisal kot ravno črto ruski car v 19. stoletju, je dolga šesttisoč kilometrov. In zgradili so jo čez vsa jezera in močvirja, skalnato gorovje in hribe in gozdove v ravni črti.

    Ko so po padcu Sovjetske zveze prišli Angleži v Rusijo, so mislili, da bodo pokupili rusko zemljo za mali denar in tako je eden od njih, ko so s helihopterjem leteli čez njivo pšenice in je ni bilo konca in kraja, vprašal pilota, kdaj bodo prišli na rob njive. Pilot je odgovoril – še pol ure do konca pšenične njive.

    Treba se bo sprijazniti, da Rusi so bili strategi in vojaki. Da danes živimo v Evropi v miru, je večna hvaležnost dolgovana ruskim vojakom, ki so med drugo svetovno vojno branili evropske vrednote in evropsko kulturo. Ta ista Evropa pa ima Ruse dostikrat za divjake.

    Rusija je danes postala edina supersila, ima najsodobnejšo oborožitev, je prisotna v vesolju, je prisotna na severnem tečaju in danes prihajajo na svetlo ruski sadovi tihega dela zadnjih dvajsetih let. Je supersila, brez katere se ne bo dalo več delati, ne da bi skrajno resno upoštevali njena stališča in interese.

    Sirija je tukaj samo za začetek.

    Bog daj, da vstane močna in mogočna Rusija, ki je varuh miru in človeka v svetu.

    • Ah, ta nostalgija. Rusije in ruske zgodovine je bilo konec z oktobrsko revolucijo. In do danes si ni opomogla.
      Da je Rusija supersila je samo zaradi velikih zalog orožja, ki ji bodo trajale še kakšno desetletje, morda več, če bodo dobro skladiščili…
      Putin je z odpovedjo južnega toka skoraj zrušil gospodarstvo Rusije, ki skupaj s sankcijami diha na škrge. Ribelj ima samo še dobro tretjino vrednosti izpred enega leta in je čisto na meji.
      Poteza s Sirijo ji uspeva. Prav želim Rusom, da bi jim končno uspelo nekaj kar je vsaj videti pametno.
      Ja, prisotna je v vesolju, a kako da ne znajo avta narest? Prisotna je bila povsod, dokler so s političnim bičem izsiljevali vse. Putinu je ostal že precej scefran bič, ki ne bo še dolgo trajal. Komunizem pač ne traja, požge pa vse.

    • No, ja… ne smemo pa zanemariti, da ima velika Rusija, poleg vseh velesilnih lepot in ostalih prelesti, tudi malega diktatorja.

      Da ima Rusija diktatorja, si ne moremo zatiskati oči, ker je dovolj že bežen pogled v zgodovino, da zvemo za imperialistične apetite malih diktatorjev in spoznamo njihove brezskrupulozne metode doseganja ciljev.
      Potem pa to zgodovinsko znanje samo še primerjamo z rusko zasedbo Ukrajine in vse nam je jasno.

    • Lepo si opisal samo pozitivni del Rusije.
      A vse skupaj je malikovanja Rusije.

      Če človek slavi MOČNE, OBLASTNE, IMPERIJALISTIČNE, KRUTE, to dela za to ker je zakompleksan. Z malikovanjem Barabe se počuti močan, na liniji, pravoveren. A je v resnici daleč od Kristusa. Podoben je tudi farizejem, ker časti templje, religijo, pravila, cerkveno birokracijo,. Ne pa Boga.

      S člankom Iršiča se v celoti strinjam. Upam, da bo pisal za Časnik. Iršiča je ustvarjalen (liberalec, ni SDS birokrat ali vojak) . Hudo bo, ko bo prej ali slej udaril po slovenskem Putinu na “desnici”. Takrat bodo po njem užgali tudi tisti, ki ga danes hvalijo.

      Rusija ni nikoli pokukala iz fevdalizem. Ko bi morala pričeti s kapitalizmom, jo je komunizem vrnil v sužnjelastništvo in fevdalizem.

      Vedno bolj mi je jasno zakaj so “konzervativci” tako dobro zvozili komunizem, socializem in paktirali s psihopatskim diktatorji.

  5. Zgodovine ne more biti konec, dokler je življenje. Lahko govorimo, samo o zgodovini, ki je enkrat taka in drugačna. Tisti pametni Japonec, ki je prav neumno izjavil, da je „sedaj konec zgodovine“, je svojo zmoto priznal.

    Kar je živo, ima zmeraj zgodovino. Samo smrt nima zgodovine. Kako ? Ker smrt je v ravnotežju, se ne spreminja in je zmeraj ista. Življenje je vsak trenutek drugačno, ker samo niha okoli ravnotežja (dinamičnega ravnotežja). Ko se tehtnica izravna, je tehtanja konec in tukaj je smrt.

    Rusi imajo lep pregovor, ki pravi – nebo je visoko (beri: Bog je daleč) in car je daleč (beri: lahko delam, kar hočem).

    Govoriti o diktaturi danes je smešno, ker povsod vlada diktatura ene ali druge vrste. (Konkretno je sedaj „moderno“ nič kritizirati begunskega vala, nič govoriti o tem ali Bog ne daj, slabo ali kritično govoriti.)

    Osebno sem za modrega vladarja in dobre svetovalce. Res je, da demokracija pomeni „vladavino ljudi“, ampak tukaj je treba povedati, da so stari Grki to res prakticirali. Zbrali so se v amfiteatru, kjer so vsi lahko govorili in predstavili svoje mnenje. Kdo ni mogel govoriti: bedak, blefer, lažnivec, pokvarjenec,…zakaj ne ? Ker bi ga množica izžvižgala. Kdo je torej lahko govoril ? Samo modri in učeni možje.

    To je izvorna demokracija.

    Treba je ločiti, kaj je v življenju bistveno in kaj ni. Avto ni nujen za življenje, je samo kaprica kapitalistov in države, da se polnijo ene in druge malhe. Potovanja bi se dalo lepo organizirati samo z javnimi in poceni prevoznimi sredstvi.

    Torej, zmotno je misliti, da tisti, ki zna narediti raketo ali super bombo, ki zadane iz pet tisoč metrov višine tarčo na dva metra natančno, ne zna narediti avtomobila. Iz zgornjega sledi, da je bomba nujna za narodovo svobodo, avto pa ni.

    Kdor je spodoben biti v vesolju danes, ga bo slej kot prej tudi nadziral in iz vesolja nadziral Zemljo.

    Kdor je danes na severnem polu, bo tam tudi ostal in bo vedno močnejši.

    Kdor danes pošilja podmornice v globine oceanov, bo globine oceanov tudi nadzoroval in iz globin nadzoroval cele kontinente. (Prav sedaj je v Perzijskem zalivu najsodobnejša podmornica na svetu – seveda ruska – ki je oborožena s šestnajstimi raketami, ki nosijo sto jedrskih bomb).

    Rusija je supersila in uživam, ko jo vidim, da je spet v zlatu in sijaju draguljev svoje imenitne zgodovine.

    • Zgodovina ni isto kot preteklost. Od revolucije dalje imajo Rusi samo preteklost. Nimajo zgodovine. Tako kot mi od leta 45. Imamo samo preteklost. Do zgodovine ne pridemo.
      Če hočeš imeti za jest, je treba avtomobile delat. In traktorje. Ne pa iz vesolja slikat njive…

      • Nekomu se lahko danes in tukaj zdi smešno govoriti o diktaturi, češ – diktature ene ali druge vrste vladajo povsod. Morda o diktaturah razmišlja tako, ker se danes npr. govorjenje o ‘diktaturi proletariata’ sliši smešno.

        Temu, ki razmišlja, da je govoriti o diktaturah smešno, zagotavljam, da pa nikoli in nikjer ni bilo in ne bo prav nič smešno štetje milijonov človeških žrtev ‘diktature proletariata’ ali katerekoli podobne diktature.

  6. Temperantia
    7.10.2015
    9:14
    Pošlji tvoj slavospev Putinu in ga hkrati vprašaj,kaj je s tisoči zaporniki v Sibiriji,ki jih v
    železnih kletkah “dostavijo”uklenjene v verige na sodišča.Pred kratkim sem na TV videl dokumentarec,ki je lepo ponazoril diktatorsko početje Putina,diktatorja mogočne rusije,ženskam,ki so bile in so zaprte v sibirskih zaporih,zapuščini krvavega zločinca Stalina,so ugrabili otroke in strpali v sirotišnice,nihče ne ve kakšna je usoda ugrabljenih otrok!Zakaj so bile ženske zaprte in mučene,je jasno in čustveno razložila ena od zapornic,ki je so jo zaprli v četrtem mesecu nosečnosti in ji takoj po porodu otroka odvzeli in ga je lahko videla le dve uri na dan,toliko da ga je lahko podojila!
    Pred tem je bila v gulagu zaprta že tri leta in takrat so ji odvzeli tri otroke in jih ne
    bo nikoli več videla,kajti vsaka zaporna kazen,ki je trajala več kot tri leta,je imela za
    posledico ugrabitev otrok,ki so jih strpali v sirotišnico in potem oddali tujim ljudem!Nikoli več jih ne bo videla,moža pa so strpali za devet let v zapor,kjer je postal
    razvalina človeka,kljub temu,da je bil velik športnik preden se je njegove družine lotil tebi ljubi boljševizem!Samo v tistem zaporu,kjer je bila zaprta ženska o kateri pišem,je na tisoče podobnih mučenic in mnogim odnjih se je zbledlo,ali pa so postale priležnice čuvajev in uslužencev “humane prevzgojne ustanove”,taborišča za neposlušne,ki ga lahko v vseh oblikah primerjamo s taborišči hitlerjeve sodrge!Razlog za mučenje nesrečnic in nesrečnikov je nestrinjanje s putinovo diktaturo!Temperantia svetujem ti,da greš v sibirske gulage za paznika,za to imaš vse pogoje!Nikakor ne sovražim ruskega naroda,ki živi v boljševističnem peklu,sovražim pa komunistične lopove,ki ga vodi v ta pekel!

  7. g. iršič – nam boste lahko prosim čimprej pripravili spisek dovoljenih umetnikov? (da ne bomo ponesreči delali miselnih zločinov) .
    ….
    velja prepoved samo za ta zbor? ali tudi za vse ostale ruske pisatelje, slikarje, skladatelje, plesalce… morda tudi športnike in celo znanstvenike? ali samo za tiste po oktobrski revoluciji? ali po petru velikem?
    ….
    zanimivo se papež janez pavel II ni pritoževal nad njihovim nastopom, ko jih je poslušal (da ni imel kaj komunističnega za bregom)
    ….
    (in, ne, nisem bil na koncertu, niti me ni prav mikalo iti, in, ne – nisem komunist, kučana ne poznam, nisem na mesečevi plačilni listi, violeta in hanžek sta mi super antipatična, ne delam v JU (kot je videti pa je g. iršič edino “redno” “zaposlitev” imel v JU..)

      • Napadanje je orožje tistih, ki ne znajo misliti, vprašati, razložiti. Drugo je, če sem to že naredil. Pa je ostal trdovraten zid. Potem jaz samo še malce provociram, ker je vse drugo zamanj.

        • 😀

          si kot Riki. Doživljam te zelo neiskrenega. Sem 100%,da si plačanec, a od druge centrale kot Riki.

          Zid.
          Zato samo še provociram in če je res kaj dobrega pohvalim.

          • neiskrenega? v čem?

            te moram pa razočarat – nisem plačan od nikogar, da tule malo poprovociram.
            in, roko na srce, če bi bil jaz najbolše, kar si lahko vaši nasprotniki privoščijo, glede na to, da naj bi bila najbogatejši&močnejši v sloveniji – potem res ne vem kako jim uspeva, da se še kar obdržujejo na oblasti.

            in, glede na to, da si v mojo plačanost 100% prepričan – in to 100% ni res. hmmm, morda potem tudi kakšne druge stvari, v katere si tako trdno prepričan ne držijo?

            ker sem tudi jaz že dalno uvidel, da nima smisla , pač malo poprovociram. za krajši čas. ampak vseeno v misli, da bo morda kakšen bralec komentarjev uvidel tudi drugo stran)

            (no, sploh pa je misel, da komentarji po dčlanki v medijih karkoli/kogarkoli dosežejo, precej histerična. se pa narod malo prelufta v njih, preden se zvne pred tv in naprej (za)spi)

          • Neiskren in hinavski si sam ti obveznoime – kot pripisuješ drugim.

            Res je. Nisi plačan, si preslab, da bi si zaslužil plačo.

    • Hahaha, isti, ki so avgusta protestirali proti koncertu izraelske filharmonije v LJ pod taktirko v indiji rojenega dirigenta Zubina Mehte so se veselo udeležili koncerta ruske Rdeče armade (kakšen kvalitativni ekvivalent?).

  8. Iršiča mi je super.
    Tu v komentarjih se strinjam samo z Rikijem in Zdravkom.

    Rusija je gnila družba. Tako kot Slovenija. Toliko zla in trpljenja. V njej sicer več biserov zraste, ker jih je 200mio. Več Prešernov, Balantičev, tin Maze, znanstvenikov tipa pokojni Jamnik, Milan Vidmar,… Dostojevski, Berdjajov Solovjov, Rahmaninov.

    A podjetnikov ni. Ker jih zlo socialistične fevdalne mafijske družbe duši . Rusija gospodarsko ustvarja toliko kot ena bedna EU država. 300e je povprečna plača. Brez prodaje rudnin, urana, nafte, plina in prostitutk so čiste ničle. Rusija je na poti razkroja. Putin bo končal kot Čaušesko. Lastna mafija ga bo skinila. Zločinec si utrjuje oblast z imperializmom. Je ruski narod res tako neumen kot Slovenci. Razen Kasparova, ane Politkovske in drugih mučenikov tega Satana iz Rusije.

  9. Pavel, kar se tiče Rusije se strinjam z vsem napisanim, toda ne bodi dvoličen, čeprav podpiram ZDA so one od leta 1991 delale samo kaos na BV. Podpirajo diktatorje, jim dol visi za človekove pravice, ko pa najdejo interes v določeni državi pa paktirajo celo s hudičem. Zato ste isti kot rusofili, levaki in podobni, vidite le eno stran. Se ti vidi pomankanje Krščanske vzgoje, če se delaš norca iz sester!

    • Oprosti,

      ne razumem te:

      1.ne malikujem ZDA
      2. ne delam se norca iz sester.

      Pri politiki je treba doseči optimum. Politik ni Bog. Tudi ZDA izgubljajo vlogo v svetu. Gre jo še “real politik”. To pomeni da podkupujejo tiste diktatorje, ki jim trenutno najbolj služijo. Egipt, Turčija, Saudska Arabija.

      Mi, ljudje, dostikrat nimamo niti 10% informacij (pa še to so dostikrat spini, manipulacije) in izkušenj, da bi znali presojati ali načrtovati poteze.

      Ne zdi se mi prav, da me najprej napadaš. Raje prej razloži, vprašaj. Napadanje je orožje tistih, ki ne znajo misliti, vprašati, razložiti. Drugo je, če sem to že naredil. Pa je ostal trdovraten zid. Potem jaz samo še malce provociram, ker je vse drugo zamanj.

  10. Pred tremi leti sem bil službeno v Sibiriji. Zelo lepo so me sprejeli, za vsak slučaj me je pa povsod spremljal tudi prevajalec (beri agent, ki je pred tem deloval v bivši Vzhodni Nemčiji, kot mi je zaupal). Zanimal se je tudi glede mojih političnih stališč.

    Največji vtis sta name naredila njihov kompleks več vrednosti in slepo spoštovanje hierarhije. Primerjajo se zgolj z ZDA, Evropa zanje ni omembe vredna. Predpostavljeni je bog in ga tako tudi častijo. To je verjetno posledica dolgoletnega drila, kjer je neposlušnost pomenila izginotje.

    • Dobro si opisal izkušnje.

      Čisti fevdalizem. Hlepenje po časti in moči. In po tem hrepenijo samo psihopati.
      Dostojevski je preroško opisal ideologije 20.stl.v Bratih Karamazovih. Malikovanja Antikrista. Kako daleč je zdrsnila ruska pravoslavna Cerkev.? Dekla Antikrista?

    • Narcisizem. Osebnostna motnja. Sociopatstvo.

      Ne poznajo svojih slabosti, ne vidijo in ne priznajo svoje grešnosti.
      Obupno se trudijo kazati sebe kot močnega, pravega, častnega, “od Boga poslanega”. Machiavelli in Potemkinove vasi.

      Mesoreznica milijonov ljudi, je normalna tehnologija politike in vladanja….???

  11. Fenomen putinofilije in sovjetonostalgije se je res potiho in potuhnjeno priplazil na slovenska tla v zadnjem desetletju, gnan seveda na krilih antiamerikanizma in protikapitalizma.

    Sam sem pred precej leti s člankom na drugem mestu opozarjal nanj, ko je v figuri populističnega novega zunanjega ministra fenomen dobil domovinsko pravico celo v vrhu slovenske diplomacije. ( Sicer so bile problem že prej poteze Kučana in Tuerka do dveh proruskih autokratov Lukašenka in Janukoviča, ki se jih je z razlogom izogibala vsa Evropa)

    Seveda to ni Pahorjeva zunanja politika, očitno pa ima Erjavec precej proste roke v vladi. Za to politiko pa stoji medijska leva mašinerija in gospodarstveniki, ki najraje in najbolje prodajajo v območje ex-sovjetskega imperija. Tam se da zmeniti o stvareh, ne prvenstveno tekmovati na trgu.

    Seveda je masam, ki pri nas slavijo Rdečo armado in njene zbore, osnovni vzgib komunistična nostalgija. Občudovanje stare ruske kulture, res velike ruske literature in tudi ruske klasične glasbe in lepega slovanskega jezika, ni omembe vredni motiv simpatij do Rusije. Pa bi lahko bil. Zame verjetno edini upravičeni motiv.

  12. Se kar strinjam z avtorjem, s sledečim dostavkom:
    – Slovenci smo se Rusi ”istovetili” že v 19. stoletju, ko smo bili še pod Avstro-Ogrsko. Takrat je zavela ideja panslavizma pri čemer je bila Rusija kot narod z najmočnejšim slovanskim prebivalstvom, zelo prikladna za vzor. Takrat smo dobili zastavo, ki je dejansko enaka ruski. Ljubezen do Rusov je bila že takrat enormna pa čeprav imamo več skupnega z Avstrijci kot z njimi.

  13. Sicer pa vidim tudi v odzivih tule precejšnjo zmedo, recimo glede ocenjevanja politike ZDA. Mislim, da je bistveno pri tem ocenjevanje ameriške politike in njenega vpliva na svet skozi daljše obdobje, recimo skozi celo 20 stol. in začetek tega stoletja in realna primerjava z drugimi svetovnimi silami, ne pa z nekimi ideali v oblakih. Če tako gledamo in so naše družbene vrednote v svobodi, demokraciji in neki temeljni pravičnosti, potem je težko biti drugače kot prijateljsko razpoložen do ZDA. Tudi če odmislimo, da smo zdaj tudi formalno zavezniki.

    Seveda se pa tudi prijatelja kritično vrednoti, ne slepo hvali. Ali lastno skupnost. Žal je EU zunanje-politično gledano palček. Neusklajena na skoraj 30 različnih zunanjih politik in neodločna. Ameriška zunanja politika zadnjih dveh predsednikov Busha ml. in Obame pa, kljub skoraj diametralno različni strategiji prvega in drugega, v najbolj kritičnem območju sveta: Bližnji vzhod, S.Afrika po mojem relativno neuspešna. Ta del sveta je mnogo bolj nestabilen, nevaren, kaotičen kot je bil pred desetletji.

    Če bo kdo kasiral nesrečo tega dela sveta, bo poleg njih samih na prvem mestu prav Evropa. ZDA se ni treba toliko sekirat, če je vse to v plamenih vojn in državljanjskih nemirov, spopadov etničnega, plemenskega, verskega tipa kot se mora sekirati iz lastnega interesa Evropa.

    Ne trdim, da bi ves ta negativni razvoj ZDA in sploh Zahod lahko preprečila. Bi bila pa gotovo lahko mnogo bolj uspešna pri delovanju v smeri stabilnosti in miru. Če je to cilj. In jaz trdim, da to je osnovni cilj, ne le v imenu človečnosti, ampak tudi razvojnega interesa Evrope.

    Kar se tega tiče, pa pogrešam bolj kritičen pristop Avtorja Iršiča. Ni treba biti iz strahu, da imaš kakšno stališče podobno levičarjem, raje tiho ali zanikati očitne stvari.

  14. Precej neumen članek. Omenjeni zbor je velikokrat gost tudi na zahodu in njegovi koncerti so vselej razprodani.

    Avtorjevo slaboumno razpredanje je povsem na nivoju tistih, ki so hoteli prepričiti gostovanje izraelskega orkestra.

    Ostali klišeji in rusofobne domislice pa niso vredne resnega komentarja.

    • Tudi brez tega koncerta je rusofilstvo v Sloveniji izrazito izraženo in to je poudarek v članku in ne sam ta koncert.

  15. ZDA so največ pomenile dokler so ravnale dovolj interesno. Pri tem pa so vedno tudi sledile nekim višjim ciljem. Šele zadnja leta, po koncu hladne vojne, je interes popustil. prej nismo nikoli slišali, da branijo svoj “way of life”, ampak so delovale bolj “poslovno” in zato manj indoktrinirano. Vse od Busha dalje, pa je zelo izrazit “way of life” in “izvoz demokracije”. In ta politika nima pravih ciljev. Tu se mi zdi glavni vzrok za brezglavo podporo arabske “pomladi”, ki se je izkazala za vse prej kot to. Podobno tudi glede Iraka.
    Prej, ko je bilo bolj važno ustaviti ruski komunizem, so bile ZDA na bistveno višjem nivoju.
    Zdaj je zahod izgubil ideje. Lastna sekularizacija in ateizem mu jemlje ves smisel. Utaplja se sam v sebi. EU ravna kumarice, ZDA se navdušuje sama nad seboj. In vse je tako kot včeraj.

  16. Ali veste kakšno je geslo ruste turistične organizacije.
    Pridite vi k nam, če ne pridemo mi k vam. No vidite torej Rusi v vseh vojnih pohodih sledijo razvoju turizma hahaha
    Več se bo govorilo nostalgikih rusofilih, ljubiteljih bivšega sistema, jugonostalgikih več bodo dobili pozornosti.
    Čim manj se bo o tem pisalo boljše bo.
    Dajte pisat o zadevah ki jih imamo doma. Tematike dovolj za več desetletij

  17. Moram glede na replike še malo dopisati.

    Največja zmota, ki jo lajnajo z vseh strani, je zmota o ruskem komunizmu. Rusi nimajo s komunizmom nič skupnega, sami so največja žrtev komunizma. Saj je vendar splošno znano, da so bili vsi vodilni komunisti ruske partije židovskega rodu, Stalin je bil Gruzinec. Vladimirja Iljiča Lenina so pa pripeljali v Rusijo v vagonu iz Švice, ki je bil zaplombiran kot diplomatska pošta.

    Kar se tiče človekovih pravic, je dobro vedeti, da temeljna človekova pravica je pravica do čiste vode in kruha.

    Sramotenje lastne države, kakor si je to privoščila ruska skupina Pussy Riot, ki je naredila celo škandal pred oltarjem Kazanske Matere božje, ni nobena umetnost in nobena človekova pravica.

    Ko so pri nas dali Mariji Pomagaj v naročje podgano, so se sklicevali na umetniško svobodo in podobne floskule.

    Pravoslavna Rusija, kjer se prepevajo Mariji Bogorodici pesmi v čast v moških in ženskih samostanih od polnoči do polnoči in od vzhoda do zahoda Rusije, nima razumevanja za take sorte umetnost.

    Prav tako je ta skupina med Olimpijskimi igrami v Sočiju hotela sramotiti Rusijo pred vsem svetom. Seveda jim to ni uspelo, ker so jih uspešno z biči pretolkli kozaki (katerih staro slavo je ponovno obudil Putin).

    Te ženske so bile res zaprte in obsojene na dolge kazni (vendar pomiloščene); naloga matere pa ni, da sramoti državo, ampak da skrbi za svoje otroke.

    Iz vsiljenega komunizma, ki ga je trpel in pretrpel ruski narod, so seveda izšle tudi strahote diktature.

    Ampak, vse to ruskega naroda ni zlomilo. Zakaj ne ?

    Zato ker, kjer je dosti trpljenja, je še več božje milosti.

    In danes vidimo, iz kako zdravih korenin raste ruski narod. Po zlomu Sovjetske zveze so mislili mnogi, da bodo Rusijo razrezali kakor torto na mizi. Ampak, po mehkem Gorbačovu je prišel zviti Jelcin in za njim Putin.

    Ki je postavil Rusijo spet v središče sveta in središče upanja za malega človeka.

    Evropa je spet brez vsake ideje in brez vsake strategije improvizira (seveda po ukazu).

    Rusija je zakladnica vseh dobrin, je edina, ki je po surovinah samo-oskrbna.

    Dokler je Rusija zaščitnica maednarodnega prava, kakor ga sedaj uveljavlja v Siriji, je svet na dobri poti, da stopi iz slepe ulice na stran sončnega dneva.

    Prav tako je rusko Ustavno sodišče izdalo sodbo, da ne bodo upoštevali nobene sodbe ali priporočila iz sveta, kjer bi se kršilo osnovne naravne zakone. Tako otrok ne bodo vzgajali s teorijo spola, niti ne bodo ukinili pojma kot sta oče in mati. Torej ne bodo uvedli naziv starš 1 in starš 2.

    Vse to se na Zahodu že dogaja.

    Prav tako je Putin podpisal zakon, ki prepoveduje posvajanje ruskih otrok tujcem. Ta zakon je posledica strašnega zločina, ki sta ga dva homoseksualca (Američan, Novozolelandec) storila nad komaj triletnim ruskim dečkom. Obsojena na štirideset let zapora (v ZDA).

    Vsekakor Rusija je supersila, ki bo postavila stvari na svoje mesto in ob tem Rusija spoštuje OZN in mednarodno pravo, zato bo dobila zaupanje precejšnjega dela sveta.

    • Oh, kakšno nekritično oboževanje ruskih imperialnih hotenj. 🙁 Ki imajo neskrito miselno zatočišče tudi v sovjetskem boljševizmu. Vsaj odkar je Putin Rusiji nazaj vsilil sovjetsko pompozno himno, bi lahko bilo to že na simboličnem nivoju vsakemu jasno.

      Putinova Rusija ni branik mednarodnega prava, ampak prav nasprotno od tega. Kaj je bolj jasen dokaz za to od nespoštovanja suverenosti in meja z Gruzijo in Ukrajino ( pripojitev Krima)? Baltske države se v grozi sprašujejo, če so one naslednja tarča in Putin ne želi dati nobenih jasnih zagotovil, da v njih ne bo posegel. Obenem obžaluje celo razpad varšavskega pakta, ki je za skoraj pol stoletja popolnoma zatolkel take uspešne zgodbe, kot se prev vojno bile Češka, vzhodni del Nemčije, Poljska, Slovaška, Madžarska.

      Kako le moreš to podpirat?! Zaradi treh usekanih babnic, ki se delajo, da se grejo kulturo?

  18. Temparantia, lepo pišeš o ruski zdravi samozavesti in vztrajnosti.

    Nič pa ne pišeš, da bi nam lahko bila v tem pogledu za zgled, tako kot ZDA. To pa seveda pomeni, da ne smemo biti do Rusije hlapčevski kot se dogaja zdaj.

    Ali se vam ne zdi čudno, da ima slovensko Društvo slavistov, torej profesorjev in učiteljev slovenščine, sekcijo za ruščino in za noben drug jezik.

    Da, za ruščino, pa čeprav učijo slovenščino.

    Poglejte si sekcijo za ruščino na linku Društvo slavistov Slovenijo, ki so imeli pred dnevi kongres o razvoju slovenščine.

  19. svitase 18:19

    Kar se tiče vaše replike, moram povedati, da toliko zdrave samozavesti, kakor jo vidim drugod, si želim, da jo izkazujejo tudi slovenski politiki in slovenski narod v celoti.

    Zelo spoštujem ruski narod in sem navdušen nad lepoto njihove umetnosti in nad njihovimi dosežki v znanosti.

    Da poudarim še enkrat – njihovi dosežki na področju znanosti, umetnosti, glasbe in tako naprej, so res njihovi. Ker k njim res malokdo odide delat oziroma si ustvarjat kariero, nekaj zaradi strahu pred njimi, nekaj zaradi propagande, največ pa zaradi precej nižjega standarda, ki ga lahko ponudijo celo najboljšim znanstvenikom. Da so ti dosežki res impozantni, je dobro vedeti, da je Rusov okoli stopetdeset milijonov, samo ZDA pa imajo tristotrideset milijonov ljudi in uvažajo brihtne glave iz celega sveta (od Indije, Kitajske, Avstralije, Evrope in tudi Slovenije, kjer so tudi Slovenci veliko prinesli v ameriško zakladnico znanja), pa Rusija koraka vštric z njimi oziroma jih celo prehiteva.

    To je seveda tudi dediščina zgodovine. Rusi so lahko ponosni na svojo zgodovino, kajti zdržali so vse viharje, ki so šli čez njih.

    Moram pa nadaljevati, tudi Slovenci se lahko postavimo ob bok Rusom, naša Ljubljana šteje ista leta kot Moskva in karantanski knezi niso sneli z glave svojega klobuka, ko so se srečali z kronanimi glavami.

    Zdrava samozavest je doma tudi v slovenskem narodu, samo namenoma mnogokrat potlačena in poniževana.

    Ko so fašisti na škofijsko palačo v Gorici napisali : „Škof je svinja!“, takratni goriški nadškof in kardinal Frančišek Borgia Sedej (doma iz Slovenskih goric), ni pustil napisa izbrisati. Še istega dne so ga izbrisali fašisti sami.

    Koliko je takih res lepih in spodbudnih dejanj, ki so pa zamolčevana.

    • Nimam nič proti, če Ruse občuduješ v umetnosti ali znanosti. Na nekaterih področjih znanosti, zlasti matematično-naravoslovnih, so res bili tradicionalno zelo močni tudi v času SZ.

      Generalno v znanosti sicer ne dosegajo ZDA. Morda pa še vedno presegajo Japonsko ( mnogo bolj bogato) in Kitajsko ( mnogo številčnejšo); bi ocenil zaradi svoje zgodovinske pripadnosti zahodni civilizaciji, ki bolj v ospredje postavlja individualno kreativnost kot je značilno za vzhodnjake. Ja, kulturno gledano so zame Rusi Evropejci. Mnogo prej kot Turki.

      Tvoje občudovanje, da so Rusi zdržali viharje, ki so v zgodovini šli čez njih ( najbolj očitno Napoleon in Hitler), ima pa drugo plat medalje. Za pravično oceno vprašaj ruske sosede, kolikokrat so sami Rusi kot vihar poteptali njih. Vprašaj recimo Poljake. In pomni med drugim Katyn. 😉

    • Temperantia: “… njihovi dosežki na področju znanosti, umetnosti, glasbe in tako naprej, so res njihovi.”
      ====================

      Po večini tako kot pri šahu:
      Pirčevo otvoritev v Rusiji imenujejo po Ufimcevu.

      Ali:

      Gaussov teorem v Rusiji imenujejo “teorem Ostrogradski” …

      • A so to podobne manipulacije kot jih je naredil muslimanski lobi, ki je številna znanstvena odkritja in izume pripisal muslimanskim Arabcem # razstava 1001?

      • Čeprav sem žalostno presenečen: v Tehničnem muzeju München ni nič od Faradaya, Tesla, Edisona, Vidmarja.

        Američani pa nimajo Siemensa…ne v muzejih in ne v tehničnih knjigah. Kot da ni enotne zgodovine znanosti, tehnike, inženirstva.

      • Menda ne trdiš, Riki, da Rusi niso ( bili) posebej odlični prav v šahu? In kakšen čudež in udarec je bil njihovemu ponosu, ko jih je vse premagal in se zavihtel na šahovski prestol židovski posebnež iz NY Bobby Fisher?

        Sicer skoraj polovica “ruskih” najboljših šahistov ni bila Rusov, ampak mnogi Balti, kakšen Ukrajinec in Gruzijec, pa seveda tamkajšnji Židje, ampak vseeno. Realno dolga desetletja, tudi kot ekipa, prvi šahisti sveta.

  20. Tudi sam imam doma CD Zbora Rdeče armade. Zelo so mi všeč njihove pesmi.

    In še nekaj. Odgovor na vprašanje, zakaj pozdravljamo Ruse in se bentimo na Američane, je sila enostaven. Pač slovensko razumevanje poštenosti – prosto po Trstenjaku. Ne maramo, da se koga preveč pohodi, niti, da kdo preveč štrli navzgor. Ker so Rusi že pošteno dobili po betici (in na vzhodu Ukrajine že kar pošteno preveč), jih zdaj tovariško stiskamo, ponujamo stol za mizo in jim stiskamo krigl v roko.

    • No, v resnici so na vzhodu Ukrajine bolj po betici dobili pripadniki kijevskega fašističnega režima, ki jim klub številčni in tehnični premoči ni uspelo pokoriti Donbasa.

    • Opa, to pa ni slovensko razumevanje poštenosti.

      To je kar sovjetsko, socialistično razumevanje “poštenosti”, “pravičnosti “,” enakosti”. Uravnilovka. Vsi enako revni, bedni.

  21. Imam občutek, da je z ruskimi dosežki podobno kot pri ljubljanskem kliničnem centru … vrhunska medicina, ki je pobrala denar za medicino običajnega človeka. 🙁

    • Portalplus je dokazal, da razen treh predstojnikov, ki so vrhunski, je ostalih 20 podpovprečnih dohtarjev. Neetičnih socialističnih fevdalcev, ki povprečnim bolnikom samo parazitsko kradejo VRHUNSKI denar in imajo na račun blefa, sistema in mafije VRHUNSKE PRIVILEGIJE.

      • A že spet ta neumnost. Portalplus in njegov novi urednik z enim ali dvema semestroma dokončanega prava bo dokazoval nestrokovnost vodilnih zdravnikov UKC, ja ta pravi.

        Ma smešni ste, da verjamete te bebarije. In sploh ne razlikujete s tem vašim idiotskim portalom vred med klinično odličnostjo in akademsko-raziskovalnimi objavami. Tudi to zadnje je sicer bilo neumno in strokovno nekorektno predstsvljeno.

        Obstajajo seveda raziskovalci v medicini, ki ogromno objavljajo, pa so prav nebogljeni v kliničnem delu. Ali pa ga sploh ne opravljajo. In obstajajo izvrstni kliniki in rutinerji, posebej v kirurgiji ali anesteziologiji, ki ne objavljajo skoraj nič. Med drugim, ker nimajo časa, so prezaposleni, za ta luksuz. UKC ni FDV, čeprav slišim, da FDV, kjer so sinekure, zelo malo objavlja v mednarodnih revijah.

        Ta vrednotenja zdravnikov iz UKC so bila skratka idiotska in skrajno zlonamerna. Mislim, da je lahko vsakega sram za nivo lastne paemti, če to širi naprej. To velja predvsem tebi, pavel.

        • V kratkem, če gori nisem bil dovolj jasen: eno je akademska karijera, kjer so kriteriji napredovanja lahko objave ( predvsem mednarodne) in citiranosti teh objav. Sam imam sicer nekaj rezerv, glede na to, kako se prav zaradi tega eksluzivnega kriterija potem objavlja čnake predvsem zaradi objav in po načelu uslug- jaz tebi objavo, ti meni. Ampak, pustimo. Torej: eno je akademska karijera.

          Drugo je pa znanje, konkretno glede zdravnika znanje in uspešnost pri kliničnem delu. Med prvim in drugim ni nobene nujnosti, da obstaja kakršnakoli korelacija.

          Skratka, ocenjevati, ali je nekdo klinično dober in zanesljiv zdravnik po tem in samo po tem, kolikokrat je naveden med strokovnimi objavami, je nesmiselno in kretensko.

          To, da je iz takega nesmisla v mišljenju nastal nek odmeven bombastičen članek ali serija člankov, ki prikazuje domnevno nesposobnosti in neustreznost vodilnih zdravnikov UKC LJ, je le dokaz, v kakšni mentalni luknji je Slovenija. V marsičem slabše kot v komunizmu.

          p.s. Seveda od pavla ne pričakujem nobenega odgovora. V taki situaciji se ponavadi potuhne.

          • Neprepoznaven si v primerjavi s prvima dvema člankoma. Kot da si udeležen v tem. Poznam par desnih ljudi, a dalj ko delajo v javnem sektorju, bolj so socialistično pokvarjeni. Približno isto si besen kot tukajšnji pristaši JJ, ki zbesnijo, ko izrečem kritiko. In s tem pokažejo, da so oblastno (funkcionarji) ali denarno odvisni od SDS.

            Razumem, da je razlika biti znanstvenik ali biti dober praktik. Tudi pri mladih kirurgih vidim, da poskušajo nove tehnike operacij in potem te izkušnje popišejo v strokovnih revijah.

            Zakaj nočeš priznati da so povsod v javnem sektorju, državnih podjetjih, FEVDI?

            Mala privatizirana območja, kjer eden netransparentno, v škodo večine in v svoj interes slabo gospodari, zasužnjuje, vleče rente in privilegije.??

            Dobro vemo, da so domača državna podjetja že zdavnaj sprivatizirana s strani klik, vodij fevdov. Ki ne znajo gospodariti, peljati razvoja, ampak črpajo.

            Za razliko od tebe, se mi zdi prav, da obstajajo zdravniki (gotovo so mladi, ker jih razni starci tipa DeSUS, Kučan in Janša blokirajo pri delu in ustvarjanju),ki so začeli žvižgati. Meni se zdi sprevrženo, da jih kolektiv zatolče. Po drugi strani pa šefov se barabe opravičuje in hvali.

            Krivičen si do mene. Nisem potuhnjen: taki ljudje ti kritike ne povejo v obraz.

            Zadnjič sem branil Remškarja in okrivil zvezdo Breclja. Večina je padla na spin medijev.

          • Tisti članki so skratka povsem zgrešeni in podn. Poznam nekaj ljudi, ki so bili prikazani kot strokovne nule, pa vem, da so odlični. Tako se ne piše. Nisem še videl v zahodnem mediju članka, ki bi na tak način v nič dajal strokovnost cele serije zdravnikov, šefov oddelkov, in to neke evidentno vodilne ustanove v državi. Kar UKC LJ, tudi če vse ne štima tam, v strokovnem smislu še vedno je. Daleč spredaj. Potem Onkološki inštitu. Golnik je tradicionalno zelo dobra bolnica, sicer mala. KC Maribor za nekatere stvari. Za prostato Celje, varice in oči nekaj specialistov v NM, nekaj ortopedije v Valdoltri. Medicor od privatnih.

            Škoda, da me tako jeziš. Niso mi všeč anonimni žvižgači. Ta, ki je “informiral” po bombah hlepečega Steinbucha, ki uživa, kadar lahko ponižuje druge ( lastni kompleksi?), je en malovredni spletkar, ki si očitno želi na tak poceni in lahek način doseči lastno napredovanje v ustanovi.

            Ampak tako se ne dela. Brecelj se vsaj javno izpostavi in v nekaterih stvareh je dokazano imel prav. Če je kritičen do kolegov, vsaj navede argumente.

          • IF: “… Poznam nekaj ljudi, ki so bili prikazani kot strokovne nule, pa vem, da so odlični.”
            ==============

            Ampak, njihova domnevna odličnost se ne sklada z odločitvijo UKC o ukinitvi programa otroške srčne kirurgije?

          • Daj odogovori mi raje na koncert z Mehto ali pa glede šaha. 🙂

            Omenjeni pač niso specialisti za operacije srčkov dojenčkov, ki so velikosti za en oreh. Takih se nikoli prej v Sloveniji ni operiralo, pač pa se čakalo nekaj let. Torej teh specialistov nimamo. Za manj kot 90 operacij letno se jih niti ne izide šolati jih. Problem je vse prej kot enostavno rešljiv.

          • IF: “Daj odogovori mi raje na koncert z Mehto ali pa glede šaha. 🙂 ”
            ==================

            Glede prvega sem že odgovoril zgoraj, glede drugega pa:

            Le kaj neki naj bi imela Pirčeva obramba opraviti s tvojo trditvijo, da so imeli Rusi v nekem obdobju primat v svetovnem šahu (dokler jih ni sklatil Robert Fischer)???

          • Odločitev UKC o ukinitvi programa sploh ni bila odločitev, ampak blef. Oni so predlagali ministrici ukinitev. Kako zvito! In rezultat: program se ohranja. Čeprav to ni ne kadrovsko ne finančno razumno. Takih operacij je preprosto premalo v Sloveniji. Zunaj stane menda 50000€. Torej?
            Tudi najemanje kirurgov iz tujine je neumnost. Dve letalski karti rešita vse.

            Tu so še transplantacije srca. Opravimo jih največ na svetu! Kar je seveda super…

        • Čeprav nam lahko publicistični dosežki primarijev na UKC dol visijo, prvi pridevnik v nazivu ustanove od njih vendarle zahteva tudi _znantsveno_ odličnost.

          Vseeno pa glavni problem UKC niso znastveni članki, ampak iz aviona viden kaos. Ki se kaže v prikrivanju strokovnih napak, čakalnih dobah, preobremenjenosti kadra in predvsem v korupciji. Kako naj drugače imenujemo ledeno goro, katere smo do sedaj uzrli le vrh: preplačevanje stentov, operacijskih miz, gradnja Onkologije, nikoli razčiščene udbomafijske mahinacije, …

          • Še to. Če že medicina kot poklic boluje za občutkom superiornosti nad navadnimi smrtniki, je ta pogled na svet v UKC tako rekoč institucionaliziran. Eden od vzrokov za to stanje je tudi to, da je bila elitna slovenska medicina od vojne naprej v tesni simbiozi z režimom. Režim je postavil UKC, ga vodil in ga vodi še danes. UKC, kakršen je danes, je s svojimi finančnimi labirinti integralni del globoke države. Ob vse bolj jasnem dejstvu, da je cesar nag, torej težko govorimo o vsesplošni odličnosti in integriteti.

            BTW, PortalPlus kolikor vem do sedaj od UKC in prizadetih primarijev na svoje številne argumentirane kritike ni dobil niti enega (argumentiranega) odgovora. Od korifej na UKC sem pričakoval več.

          • A res, želodko? A na tak nesramen, evidentno škodoželjen, klevetalski in zvišen slog kot ga prakticira urednik omenjenega portala ( in še cel kup drugih koleogov in kolegic) je kdorkoli res dolžan odgovarjati? Phh…

            Ja, kje si pa to še videl kot v lumpenproletarski Sloveniji!? Ampak, saj si ti očitno v istem krogu natolcevanja kot ti mediji, a mogoče tega niti ne zaznaš, ker je to postalo nacionalni šport. Me zanima, če bi se kakšno drugo profesijo upali tako obravnavat kot zdravnike ali duhovnike. Recimo vse šefe na Institutu Jožef Stefan ali dekane in predstojnike vseh družboslovnih faksov ali kaj podobnega.

            Da ti povem zakaj. Ne zato, kar ti natolcuješ, da naj bi bil stroka v UKC ( ne direktorski kader a la Zemljarič in klapa) od začetka zlepljena režimom. Ampak ravno obratno. Ker razen ozkega sloja nekaterih šefov, še to ne vseh, komunisti medicinske stroke ravno niso nikoli obvladali. Ker leta 1990 med tisoč in več zdravniki v ljubljanskem UKC na svojo grozo niso našli razen Andreje Kocjančič ( žene Janeza) enega zdravnika, ki bi bil pripravljen vleči glasove za njih na volitvah.

            Obratno, veliko zdravnikov, tudi iz UKC LJ se je pojavilo na listah Demosovih strank, tako na parlamentarnih, kot na lokalnih volitvah. To, da so bili zdravniki ob inženirjih skoraj edini intelektualci v Sloveniji, ki so postali hrbtenica protikomunističnega Demosa, tega jim drugi, udbokomunisti in z njimi povezanimi družboslovci nikoli niso mogli odpustiti.

            Zato še danes v Sloveniji in samo v Sloveniji dominantni mediji tako pluvajo po zdravništvu in ga ponižujejo – ker so jim preprosto fovš, fovš da so bili že v šolah boljši in bolj pridni od njih in predvsem fovš neodvisnosti od katergakoli režima in fovš ugleda, ki ga vsaj v normalnih razmerah zdravništvo v družbi ima.

            Tako preprosto je to. Če ti padaš na njihove rdeče propagandne finte, pa tvoja stvar in odgovornost.

          • Strinjam se s tvojim slabim mnenjem o družboslovcih. O “angažiranih” “naprednih” “znanstvenikih” na FDV, ekonomiji, pravu ipd bi lahko pisali romane. Medtem ko zdravništvo (večinoma) pasivno dopušča potapljanje zgolj UKC, nam omenjeni družboslovci aktivno uničujejo samo državo.

            Ampak primerjava strok ni bila moja poanta, temveč razsulo na UKC. Ta si ob polmiljardnem proračunu in v nebo vpijočih aferah posebno obravnavo (v žal redkih) medijih vsekakor zasluži. Po mojem je PortalPlus za razliko od vritolezniških mainstream prispevkov tu za zgled. Z oglušujočim molkom na argumentirane očitke pa si zdravništvo ravno ne dela usluge. Nasprotno, krepijo prepričanje v javnosti, da je na UKC nekaj globoko narobe.

            Sicer pa Steinbucha pokroviteljsko in ad hominem odpraviti kot faliranega študenta, njegove argumente pa kot “evidentno škodoželjen, klevetalski in zvišen slog” – to žal ni prepričljivo.

          • V takem aferaški ihti in poniževanju ljudi iz UKC ob nekem kvazidokazovanju totalne nestrokovnosti, kot je bil zapisan v tisti seriji člankov, seveda ne koristiš ničemur, razen mogoče branosti. Ob tem, da s svojimi bralci manipuliraš, kar je neprofesionalno.

            Jaz trdim, da je slovenska javnost grdo manipulirana tudi v vseh ostalih najodmevnejših zdravstvenih aferah zadnjega obdobja: otroške kardiokirurgije, afere Radan in Reneja s prirojeno okvaro okončnine. Namesto racionalne presoje, posveta s stroko, tam kjer pri novinarjih ni znanja ( in ga pač pri slovenskih novinarjih ni, v najuglednejših medijih po svetu zdravstvo, medicino pokrivajo novinarji z ogromno medicinskega znanja), en sam brutalen aferaški duh. Sposoben ne da bi trenil z očesom resnico obrniti za 180 stopinj.

            Slepo identificiranje z mnenjem nezadovoljnega pacienta ali starša ipd. Recimo kot pri Renejivi mami, kjer se je iz ortopeda dr. Breclja in ekipe javno naredilo neke nesposobne, brezčutne šintarje, ker so enako kot 90% njihovih kolegov po svetu za ta primer predlagali uveljavljen, mnogo manj kompliciran poseg delne amputacije ( dela stopala), cela SLO je pa govorila, kako mu zlobneži hočejo odrezat nogo.

            Tega ni na svetu, kot je postalo pri nas praksa, da pacient, ko kaj pri zdravljenju ni po njegovi volji, začne groziti zdravniku, da bo šel z zgodbo na POP TV. To je karikatura normalnih odnosov, kar so skreirali mediji, kakršne imamo.

            Druga stvar so investicije, nabave zdravil in opreme v zdravstvu, zapleti z novo stavbo Onkološkega inštitu ipd. Omrežja dobaviteljev in vodstev ustanov, lahko tudi predstojnikov oddelkov. Tu se pa strinjam, da marsikaj ne štima in je lahko kriminalnega karakterja in je vredno medijsko razkrinkavati. Samo to je druga zgodba, to ni domišljavo ocenjevanje strokovnosti nekega poklica, ampak področje klientelizma in korupcije.

            Da denarja v nasprotju s tvojo trditvijo, niti v UKC, niti v našem zdravstvu ni preveč, ne bom spet dokazoval. Primerjalne številke, absolutne in relativne v deležu BDP so namreč jasne. Dejstvo, da ta država ne najde denarja za novo urgenco v LJ, medtem ko stara poka po šivih in so razmere za najbolj vitalno ogrožene in za njihovo obravnavo grozljive, je velika sramota.

            Po mojem je skoraj edina novinarka, ki s precej kredibilnosti, znanja in objektivnosti ocenjuje področje slovenskega zdravstva Jana Zupanič iz Dela. Nemara ima tak drugačen, neaferaški pristop opraviti s tem, da je njena hčerka medicinka.

            Vidim, da kažeš, želodko, občutljivost za urednika omenjenega portala okoli njegove določene okoliščine. Se načelno strinjam. Samo naj velja to potem tudi za tiste, ki jih oni v svojih zapisih obravnavajo. Sicer je to tista svetopisemska o brunu v lastnem času, ki ga nočeš videti, medtem ko druge tunkaš in v “sveti ihti” dlakocepiš.

  22. Z znanstvenimi dosežki je seveda križ. Mnogo odkritij je napačno pripisanih, ker so iz različnih vzrokov prvo odkritje pozabili ali ni bilo objavljeno in podobno.

    Imamo pa številne primere, ko se ista stvar neodvisno odkrije dvakrat ali večkrat na različnih krajih celo v istem obdobju.

    Izšla je zanimiva knjiga ravno problematiki večkratnih neodvisnih odkritij in odkritij, ki so napačno pripisana kasnejšim odkriteljem, prvemu odkritelju pa ne in to zaradi različnih vzrokov, ne nujno namerno.

    Seveda je treba pogledati nazaj v zgodovino in videti, da so ljudje na različnih krajih prišli do istih odkritij, ki so vodila do istega cilja (npr. mletje žit in košnja trave).

    Vsekakor naj mi bo dovoljeno napisati, da k uspehom ruske letalske tehnike ni prispeval nihče razen Rusov.

  23. Sicer pa nastop Rdečearmejskega zbora ni pomenil predstavitev ruske znanosti in umetnosti, ampak opomnik ruskih vojaških uspehov in 40 letne ruske vojaške in politične hegemonije v vzhodnoevropskih državah.

    Poleg tega pa tudi opomin na 36 milijonov civilnih ruskih žrtev, ki jih je pomoril njihov sistem pod redečo zvezdo.

  24. Prav pri zadnji negativni zgodovini Rusije, pa so se mnogi simpatizerji ruske zgodovine videli na isti strani negativnega mišljenja in toleriranja narodnega genocida.

    In ruskih današnjih hegemonističnih teženj..

    Žrtev hegemonističnih teženj smo bili tudi Slovenci, zato smo bili primorani ustanoviti svojo državo.

  25. Po kom se naj Slovenci zgledujemo:

    Ali po hegemonih in izvajalcih genocida in onemogočanja svobode ter človekovih pravic?

    Ali po demokratih, ki jamčijo svobodo in človekove pravice?

    Prav gotovo po slednjih. To je odločilno za pozitiven razvoj slovenske skupnosti in posameznika v njej!

    • Lažje se je zgledovati po hegemonu. hlapec ima velike želje, da bi užival kot gospodar. A kaj ko ne zna in noče gospodariti kot gospodar. Postane po revoluciji zgolj socialistični Gospodovalec.

      Potem pa imamo danes na oblasti dunajske hlapce, moskovske hlapce, beograjske hlapce in bruseljske hlapce. Podjetnikov in gospodarjev pa nimamo že 80 let. In tudi ne dela se na tem, da bi jih imeli.
      Dunajski in beograjski hlapci se zmerjajo kdo je večji hlapec. Prav tako bruseljski in moskovski.
      Posebni pacienti pa so verniki v Rusijo in verniki v SFR Evropo. Niso samo hlapci (islam), ampak so fanatiki (Islamisti).

  26. Kako se morajo šele zgražat Francozi, saj bo ta zasedba v oktobru in novembru v Franciji imela 16 koncertov! 🙂

    Ali pa so v primeru Slovenije krive le neke ideološke frustracije, ki jih pač nekateri ne znajo sami pri sebi razrešiti.

      • Ja, ko mačku stopiš na rep, zacvili.

        Tako da ti kar sanjaj o hudobnosti, ampak dejstva so dejstva. Če v Franciji s tem zborom nimajo problemov in so glede demokracije in ostalega svetlobna leta pred nami, potem res ne vidim, v čem je tu problem, da je ta zbor nastopil tudi pri nas. Edina razlaga je ravno ta ideološka frustracija, ki pri nekaterih povzroča, da se obnašajo kot biki, ko jim pred nos pomahaš z rdečo barvo. 🙂

        Seveda to ne velja le za razne katoliško desničarske osebke, ampak tudi na levici je podobno. Lep primer je knjižnica v Kamniku in njeno poimenovanje po Balantiču, ker je pač bil domobranec. Spet vzrok ideoloških frustracij. 🙂

        • Pred kakimi 30 leti je francosko volilno telo redno dajalo v povprečju okoli 10-20% glasov Komunistični partiji Francije. No, to pa je že okoli 10 milijonov Francozov. Tudi če se je ta številka občudovalcev komunizma od tistih časov v Franciji nekoliko stopila, ni vrag, da ne bi še dandanes našli dovolj gajstnih poslušalcev za nekajkrat napolnit dvorano z velikim orkestrom slavne Rdeče armade.

          Ob vsej bogati ruski kulturi padati na ta pompozni kič je realno sicer precej mimo …

          • Zgolj dokazuješ mojo poanto. A je po tvoje s Francijo kot državo kaj posebej narobe, ali gre za neko povsem normalno demokratično državo? Torej, v čem je problem, če je v Franciji pred 30 leti KPF dobivala 20% glasov? Tako da saj pravim: nekdo sliši besedo komunizem in reagira kot bik pred rdečo barvo, drugi sliši besedo domobranstvo in je reakcija ista, brez da bi se dejansko poglobil v bistvo zadeve. Gre za neke neracionalne ideološke frustracije.

            Tale zbor ni nič drugega kot kulturna zadeva, ki pač goji tradicijo obdobja nekega naroda in je toliko kičast kot npr. naši Avseniki, Slaki ter Modrijani ali kaj podobnega. Stvar okusa pač. To kar je precej mimo je iz tega delati nek ideološko politični halo. Pa saj ta zbor v Slovenijo ni prišel promovirat uvedbo kolhozov, ampak preprosto ljudi zabavat. 🙂

            Lahko greš pa sedaj tudi preverjat, koliko % glasov je KP dobivala pred 30 leti v Švici ali Belgiji, ker ta zbor bo imel tudi tam koncerte. 🙂

          • Pa sej, kot cirkus so dobri. Kot ideološki akrobati. Tudi pri nas bi bili, samo pri nas te klovne jemljemo resno. Pri nas so paradirali kot pionirči in partizani, misleč da je spet leto 1945.

          • V Franciji ne vidim problema z njihovimi koncerti. Pri nas dokazuje navdušen sprejem, kako se ljudje niso pripravljeni soočiti z realnostjo in se oklepajo zlagane nostalgije o preteklosti v meri, ki je kontraproduktivna. Žal pri nas obstaja povezava med mentaliteto ljudi, ki jih žene k orkestru Rdeče armade in tisto, ki je odstavila oba tujca, Skandinavca na čelu DUTB.

            ps. malo preveč tunkaš glasbeno inventivnost ( pristno, avtohtono) Avsenika in Slaka. Ne vem, če imaš reference za take sodbe.

          • Ja, vsak naj glede realnosti začne pri sebi, jaz glede tega ljudi ne bi sodil kar tako počez. Če imajo vzrok za nostalgijo, potem je pač to njihova stvar in to velja za “vernike” nasploh.

            Glede DUTB nisem na tekočem, tako da ne morem komentirat, ampak povsod, kjer je vmes država in državno premoženje je raj za takšne in drugačne okoriščevalce, ker pač v osnovi nobenega nič ne briga, kam in koliko denarja gre, ker na koncu itak plačamo vse mi. 🙂

            In za komentiranje narodnozabavne glasbe pa človek res ne rabi kakšnih referenc, ker zadeva ni dosti bolj kompleksna od kakšne “Kuža pazi”. Tudi pri narodnozabavni glasbi ne gre za nič avtohtonega, ampak smo to pobrali od germanskih sosedov. Naša avtohotona ljudska glasba s t.i. govejo muziko nima dosti skupnega. 🙂

          • Z grdimi stereotipi prihajaš naprej glede dveh vrhov naše narodno-zabavne glasbe.

            Slavko Avsenik je imel v sebi elemente glasbene genialnosti; toliko očitneje ob tem, ko je bil povsem glasbeno neizobražen in ni čital niti not. Ne samo Golica in njena fenomenalna poslušanost in vse platinaste plošče v tujini in priznanja, mene posebej prepriča prefinjena ( pristno domače zveneča) melodična invencija, ki se lahko pokaže tudi ljubitelju drugih tipov glasbe, ko glasbo bratov Avsenik slišimo v kakovostni priredbi ( recimo sina Sl.ml.)za simfonični orkester. To je čudovita sproščujoča lahka glasba, s katero se lahko postavlja to gorenjsko glasbeno družino povsem ob bok Jamesu Lastu ali Richardu Claydermanu. Ali pred stoletjem in več Straussovim valčkom ipd.

            Brata Avsenik sta zajela alpski melos in instrumentacijo. Ampak ona sta od tam, iz Begunj, ki niso Bela krajina ali Prekmurje. Ne morem pomagati, če tebi zveni germansko. Začetnika te glasbe sta; ne da sta ona kopirala druge, ampak so nešteti drugi ansambli doma in v tujini kopirali njiju. Skratka, izvrstna sta bila. Na drug, dolenjsko mehkejši način je bil odličen tudi Slak s svojimi.

            Nemo propheta in patria bi lahko ocenil ob tvojem neslanem zmrdovanju.

          • Francija je itak nenormalno socialistična, in zato imajo tudi skrajni levičarji precej podpore.

            Kot tudi nacionalni socialisti. Ti tudi dobivajo precej podpore.

          • Največja neumnost je pa reči, da slovenska narodnozabavna glasba ni avtohtona. Kaj pa potem je naša avtohtona glasba?

            Očitno jesus/nihil ne pozna zgodovine. Stoletja smo živeli v isti državi z Avstrijci in Bavarci, pa Čehi, Slovaki itd… Jasno je, da so se kulture tudi pomešale in da nobena stvar ni ekskluzivno slovenska – v današnjih mejah.

          • Vedeti je pa treba še nekaj – to je povedal Courtois.

            V Franciji, ki vsega zla komunizma ni izkusila so celo nekaj časa verjeli, da je življenje v SZ boljše kot tam.

            Pa vedeti moraš, da država, ki ni doživela zla komunizma ni enaka državi, ki je to doživela.

            To je približno tako, kot bi očital Judovski skupnosti, če bi se zbunila, ko bi kdo imel kakšen nacistični koncert, rekel, da ni razčistila svojih frustracij.

        • Ja in jaz sem tebi stopil na rep.

          Dejstva so dejstva. Ti si poln frustracij, ki jih ne znaš rešiti. Seveda si si pa izbral prave tarče svojih frustracij, da jih lahko stresaš v varnem zavetju komunajzerske večine v Sloveniji.

          Komunizem je prinesel več kot 100 miljonov žrtev, zato se ne izmikaj.

  27. Prav gotovo rdečearmejski zbor ni znanilec višjih demokratičnih vrednot, ko se Evropi prizadeva ustaviti hegemonistične težnje Rusije in ko slovenska oblast še ni sprejela evropske konvencije o obsodbi vseh totalitarizmov.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite