Rupnikovi mozaiki v vsako slovensko faro

49
807

Mozaik patra Marka Ivana Rupnika »Jezusovo spremenjenje na gori« v cerkvi sv. Petra v Črnomlju.V Črnomlju so slovesno praznovali 790-letnico župnije in dokončanje prenove notranjščine baročne župnijske cerkve sv. Petra. Škof msgr. Andrej Glavan je blagoslovil novi mozaik patra Marka Ivana Rupnika »Jezusovo spremenjenje na gori«. Po poročanju medijev (Dolenjski list, Družina) se da sklepati, da je mozaik s svojo kričečo likovno govorico povsem zasenčil skoraj osemstoletno bogato in burno zgodovino župnije in Črnomlja. Le kam je poniknil zgodovinski spomin, kje se je potuhnila hvaležnost do črnomalskih prednikov, tako vernikov kot duhovnikov – vključno s križniki? Čez tisoč vernikov je bilo vzhičenih ob »veliki kulturni pridobitvi« Bele krajine in tudi škof ter župnik sta izgubila občutek za bistvo praznovanja.

Še ena baročna cerkev je klonila pred nasilnim mozaikom podjetnega umetnika patra Rupnika. Le kje so skrbniki za lepoto in skladnost naših bogoslužnih prostorov – tako cerkveni kot državni? Mar se takoj poskrijejo v mišje luknje ob referencah svetovno znanega umetnika, kot so Lurd, Fatima, San Giovanni Rotondo? Nadnaravno velike človeške postave, ki so na mozaikih, lahko navdušujejo le v izredno velikih (novih) sakralnih prostorih. V slovenskih sorazmerno majhnih cerkvah (in celo kapelah) mozaiki žal učinkujejo groteskno navkljub razlagam teološkega ozadja motivov in likov na njih s strani avtorja. Členjena arhitektura baročnih cerkva je zabrisana, brezmejni mozaiki polnijo prezbiterije in silijo čez pilastre in svode ( na primer Vrhpolje pri Vipavi). Spet drugje je mozaik kot kulisa na gledališkem odru (na primer grob bl. A. Grozdeta na Zaplazu).

Spoštovani pater Rupnik, opravičujem se vam za mojo ostro in laično sodbo o vaših mozaikih. Za stanje v slovenski sakralni umetnosti ne obtožujem vas ampak predvsem naročnike, ki hlepijo po uniformiranosti in se ravnajo po modi. Vaše umetnine so, oprostite, modni artikli, po katerih hlastajo slovenski katoličani – od škofa do zadnjega vernika, ki pride v cerkev morda le k velikonočnemu žegnu. Zakonitost trga, napuh slovenskih katoličanov in neizmerna želja po prestižu so glavni krivci za nova in nova naročila, ki jim s težavo sledite kljub veliki ekipi sodelavcev. Zavedam se, da igram vlogo otroka v pravljici o Cesarjevih novih oblačilih in pri tem tvegam, da bom, nevzgojeni paglavec, deležen žuganja in oštevanja vseh tistih, ki občudujejo »nova oblačila« naših cerkva.

Črnomaljska cerkev doslej res ni imela srečne roke z oltarji, ki so bili pripeljani iz različnih krajev, tako glavni kot tudi oba stranska. Glavni oltar je bil prestavljen iz nekdanje ljubljanske bolnišnične cerkve sv. Križa(1), kajti črnomaljska cerkev je po spletu okoliščin ostala brez glavnega oltarja. Leseni oltar Janeza Vurnika so bili odstranili tik pred drugo svetovno in ga nameravali nadomestiti z novim, ki so ga naročili pri Francetu Goršetu. Žal je postavitev novega oltarja onemogočila vojna.

Je Rupnikov mozaik dokončna rešitev oltarnega prostora v cerkvi sv. Petra v Črnomlju? Bog ve. Katera slovenska cerkev je naslednja na vrsti za temeljito in uniformirano prenovo? Pater Rupnik ve.

Opomba:

(1) Komunistična oblast je  onečastila bolnišnično cerkev v Ljubljani. Vanjo je namestila inštalaterske in ključavničarske delavnice, ki so v njej delovale vse do njene rušitve ob gradnji Onkološkega inštituta. Te cerkve ne smemo zamenjevati s staro cerkvijo sv. Križa na Žalah, ki le zaradi bistroumnosti nadškofa Pogačnika še stoji, čeprav so revolucionarji načrtovali njeno rušenje.

49 KOMENTARJI

  1. Čestitam avtorju za sijajen prispevek. Bolj se ne bi mogel strinjati, ta norija za Rupnikovimi mozaiki, ki je opazna med slovenskimi katoličani, je naravnost groteskna. Starodavne liturgične prostore se uničuje in pri tem porablja bajne vsote denarja (Rupnikov mozaik stane tudi več kot 100 000 €), ker želimo izpasti modni, marsikateri župnik pa se verjetno tudi želi zapisati v zgodovino kot “tisti, ki je pripeljal Rupnika”.

    Pri tem je jasno, da iz estetskih razlogov njegovi mozaiki v večino naših cerkva pač ne sodijo … pa tudi drugače me ne navdušijo. No,vV Fatimi mi je mozaik sorazmerno všeč, a ga pokvari groteskno ogromno razpelo, pa tudi drugače se nova bazilika tako ali drugače ne more otresti učinka kino dvorane…

      • Res ne bi vedel, upam, da nič. 🙂 .. saj veste: zastonj ste prejeli, zastonj dajajte..

        Sam sicer investicij v sakralne prostore ne počez kritiziram, ravno nasprotno, zdijo se mi nujne. Ampak zapravljanje nemogočih zneskov za mozaike, ki slovenske cerkve večinoma kazijo (npr. cerkev v Vrhpolju je bila bistveno lepša, predvsem pa bolj usklajena pred novim mozaikom), pa se mi zdi groteskno.

        Da puščajo Rupnikova predavanja posebno pozitivne posledice na poslušalcih .. ne vem, nočem pretirano soditi, mogoče so komu res koristna. Meni njegova zmes hegeljanstva in krščanstva vseskakor ni blizu, njegova interpretacija patristike pa anahronistična.

        • Rupnik je trenutno največji živeči sakralni umetnik, pridiga https://www.youtube.com/watch?v=3tsca8zJ-FQ pa tudi papežu in kardinalskemu zboru.
          Če v največjih svetiščih sveta izberejo Rupnikove mozaike za primerne, potem ima to gotovo neko umetniško težo. Seveda pa se najdejo tudi tisti, ki ga ne razumejo in (ali) jim ni všeč. Predvsem mislim, da gre za majhnost in večne človeške “vrline “. Tudi mnenje , kaj kazi cerkve in kaj ne, je subjektivno.
          Mozaiki stanejo, pa ne zaradi bogatenja Rupnika.

          • Nikjer nisem rekel, da mozaiki stanejo, ker Rupnik osebno bogati, tako da mi tega ni treba podtikati. Rekel pa sem, da se mi zdi groteskno porabljati bajne vsote denarja za preureditev cerkva, ki jim čisto nič ne manjka, po prenovi z Rupnikovim mozaikom pa zgledajo kvečjemu mnogo slabše.
            Tudi če imajo njegovi mozaikii umetniško težo (osebno mi pač niso všeč, ne vem, zakaj bi bil tak problem to izpostaviti), to še ne pomeni, da sodijo v baročno cerkev. Učinkovanje umetnosti je vedno odvisno tudi od konteksta. Npr. Michelangelov David bi na mojem ali vašem vrtu izgledal predvsem smešno/groteskno, se vam ne zdi?

          • Je pač Vaše mnenje. O okusih ne gre razpravljati, ima pa stroka in renome umetnika verjetno tudi neko težo ali pač danes lahko vsak pljuva po vsem in izpade pameten ? Kislo grozdje morda ?

          • Nisem umetnik, niti nimam nikakršnih ambicij na tem področju, tako da moje kritike Rupnika oz. njegovega dela gotovo ne vodi zavist. 🙂

            Sicer pa, da ne bom narobe razumljen, v sodobni sakralni umetnosti je še mnogo stvari slabših od Rupnikovih mozaikov, brez dvoma. Njegovi mozaiki so brez dvoma mnogo boljši kot siceršnje splošno zavračanje ornamentike. Pravzaprav je v Sloveniji na področju sakralne umetnosti v zadnjem času težko izpostaviti karkoli posebno pozitivnega, nove cerkve večinoma zgledajo kot večnamenske dvorane, sozvočje s tradicijo je popolnoma pretrgano. Morali bi iti nazaj do Plečnika, Ivana in Helene Vurnik in Kralja, morda še Kregarja, da bi našli res vrhunsko sakralno umetnost. V primerjavi z njimi je Rupnik drugorazreden. Drugo je pa žal še mnogo slabše.

            Stroka ima v normalnih razmerah pri presojanju umetniških dosežkov seveda pomembno vlogo, ampak v stanju dekadence, v kateri se nahajamo, je pač treba tudi mnenja “strokovnjakov” jemati z večjo rezervo. Če mi nekdo trdi, da Rupnikov mozaik sodi v baročno cerkev, je to bedarija, pa čeprav to izreče človek s štirimi doktorati. To je, kot sem že izpostavil, podobno, kot če bi kdo hotel postaviti Michelangelov kip na vrtu za vikendom.

  2. Čeprav se strinjam, da je Rupnikovih izdelkov res (pre)veliko (kar mimogrede spodbija tezo o njihovi visoki ceni) po drugi strani pa kaže na neko revščino v versko-umetniškem snovanju. Pred nekaj časa mi je umetnica potožila, da “samo Rupnik dela po cerkvah” Ko je bila kmalu nato povabljena, da izdela eno umetnino za cerkveni prostor pa je naredila “kar nekaj” In seveda: nič cenejše od Rupnika. Današnja umetnost je pač taka, da si vsakdo lahko misli svoje. To pomeni, da popolni diletant za drage denarce prodaja svojo “umetnost.” Estetska pravila so čisto na glavo in se prodaja ime, naziv. Pred časom je bilo izdelanih kar nekaj bronastih vrat za različne cerkve in delo so zaupali priznanemu umetniku. Meni se nikakor ne zdijo vrata vredna svetišča. Ampak baje so krasna (ko sem izvedel za ceno me je vrglo na rit: eni imajo res veliko denarja).
    Če bi bil postavljen na mesto župnika, ki mora naročiti neko umetniško delo ne vem kako bi se odločil: ali naj delo zaupam umetniku, ki bo naredil bogvekaj in mastno zaračunal ali pa nekomu, ki je vsaj priznan, med verniki dokaj priljubljen in ima renome. Pa čeprav je že delal v vsaki vasi…

  3. Seveda imate pravico soditi, biti kritičen, vendar… Imam občutek, da gre spet za tipično slovensko fovšijo. Kjer koli sem bil, so Rupnika izjemno visoko cenili, še najbolj v San Giovanniju Rotondu, kjer ga imajo za genija, nekoliko manj v Lurdu in Fatimi. Tudi v našem Kopru, v novi cerkvi svetega Marka, so obiskovalci od drugod vzhičeni. Kaj bi res morali v starih cerkvah posnemati freske Mrtvaškega plesa iz Hrastovelj? Mene pa neprimerno bolj moti sodobni stil petja, zlasti pri mašah za otroke in mladino – s poskakovanjem, ploskanjem, igranjem na kitaro – čista kopija črnske duhovne pesmi in ameriške liturgije. Kot da gre za še en “performans”, skorajda športni in zabavni dogodek. Kje je zbranost, potrebna tišina, vznesenost (hrupa smo že tako zasičeni!). Morda je primerno za Ameriko, za evropsko tradicijo zanesljivo ne.

    • Uh, tole je pa daleč od črnske duhovne glasbe, ki se celo kot smer imenuje gospel. To kar imamo mi je totalna bedarija, da je človek ne more sploh opisati. Povsem neskladno z liturgijo, duhovnostjo, spoznanjem. Tako kot razpelo izdolbeno iz hloda, z motorko, brez prečke, ali kot razpelo brez križa, zgolj Kristus pribit na steno, ipd.

  4. Avtor:
    “Zavedam se, da igram vlogo otroka v pravljici o Cesarjevih novih oblačilih in pri tem tvegam, da bom, nevzgojeni paglavec, deležen žuganja in oštevanja vseh tistih, ki občudujejo »nova oblačila« naših cerkva.”
    Oj sveta preproščina. Vi torej predstavljate čisto dušo, ki določa, kaj je umetnost, lepota in kaj kič. Ostali pa ne. Ne igrate vlogo otroka, igrate vlogo onega čevljarja v prešernovi pesmi ali zakrknjenega starca.

  5. Strpnost do drugače dojemajočih, ki se prav zaradi Vaše strpnosti počutijo sprejeti in v tem začutijo Božjo bližino.

    Enako velja za strpno obravnavanje g. Rupnika in njegovih naročnikov. Sama menim, da njegovi izdelki sodijo predvsem v nove cerkve, v stare pa, če so dovolj velike, da prenesejo sobivanje različnih slogov.

    • Ne more biti glede lepote drugače dojemajočih. Univerzalnost umetnosti je ravno v tem. Nikogar ni, ki bi Beethovna prenašal s strpnostjo?!
      Meni osebno je Rupnik zelo poenostavljen, minimalističen celo, pa vendar poln vsebine. Vsekakor je neki Michelangelo daleč nad njim. In se z njim ne more niti primerjat. Videl sem pa že v cerkvah taka skrpucala, da ne bi govoril. In Rupnik gotovo ni med njimi. Čeprav, kot pravim, minimalizem je res skrajnost za v cerkev.

  6. Kot precej uspesno sobivanje modernih slovenskih umetnikov ( Bernik, Trsar, Jemec) z ze prisotnim historicisticnim interijerom 19.stoletja z nekaj Groharja kot ostankom freske v kupoli sam vidim notranjost trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika. Rupnikovi mozaiki se verjetno res tezje vklopijo v ze obstojece. Ali tudi nikakor. Recimo med kranjske barocne oltarje, platna, kipe. Se strinjam, da bolje delujejo v vecjih okvirjih in kjer je okolica bolj cista, asketska. V osrednji kapeli skofovih zavodov v Sentvidu deluje mocno. Se strinjam tudi, naj se da priloznost v sakralni umetnosti vecim slovenskim umetnikom, ne enemu samemu.

  7. Spoštovani gospod Tomelj, čestitam vam za vašo suverenost, s katero seveda tudi marsikaj tvegate, denimo to, da izpadete kot domišljav nakladač. Bomo videli …
    In vi, kaj vi pravzaprav predlagate?
    Da se p. Rupniku morda odvzame Prešernovo nagrado?
    Katerega umetnika pa bi vi predlagali za cerkev v Črnomlju?

    • Če je nekdo dobil Prešernovo nagrado, potem je pa s tem debata brez dvoma zaključena. 🙂 … sveta preproščina, samo spomnimo se nekaj zadnjih nagrajencev, npr. brez dvoma izredno umetniške gospe, ki je podojila psa. 🙂

      • Evo, to ste čakali mar ne ? Prešernova nagrada . In zakaj jo je dobil ? Za poslikavo papeževe kapele na željo JP II . In zadeva je res umetnost. Če dobi enako nagrado tudi Makarovičeva, to ne pomeni, da je Rupel slab .
        Bi bila pa odvzem Prešernove nagrade res primerna sankcija za rešitev problema, glede na nivo kritike in argumentacije vas, ki vam gre Rupnik v nos.

    • Spoštovana g. Alenka, pustite nam razmišljati drugače kot vi. Tistih, ki podpirajo namestitve Rupnikovih del v slovenskih cerkvah Vam ni treba hvaliti, nasprotnih primerov pa ne napadati.
      Vsi se veselimo in imamo korist od izmenjave mnenj, a najlepše bo, če si vsak nastavi čim bolj spoštljiva pravila. Pomagala bo tudi molitev za blagoslov skupnega iskanja, za katero prosim vse, ki jo zmorejo.
      Vaša Veronika

        • Hvala za odgovor. V dveh dneh smo torej prišli do edine alternative, enega samega imena, za katerega pa bi gospod Tomelj gotovo spet našel neke “laične” razloge (kot je “grotesknost” itd.), da ne sodi v baročno cerkev.

          • Lahko prepustite “laične razloge” gospodu Tomelju? Ker se o okusih ne razpravlja, še manj prepira.

          • Če ne želite, vam ni treba razpravljati o ničemer. Gospod Tomelj pa omenja “skrbnike za lepoto in skladnost naših bogoslužnih prostorov”, zato domnevam, da priznava tudi neke kriterije za lepoto in skladnost, po katerih lahko presojamo umetniško ustvarjanje in o tem tudi razpravljamo.
            Če pa že govorimo o okusu: res se mi zdi najmanj neokusno obsoditi celotno slovensko Cerkev “od škofa do zadnjega vernika” napuha in neizmerne želje po prestižu.

          • Samo v izogib nesporazumom: sam nisem g. Tomelj.

            Tako zgražanje nad utemljeno kritiko, pospremljeno z nekaj pikrimi izjavami, ki jo najdemo v članku, pa se mi zdi vsaj nenavadno, če ne bizarno. Rupnik je pač umetnik, njegovo delo pa podvrženo javni sodbi, kot tudi delo vsakega umetnika. Njegova dela v cerkvah ne nastajajo za strokovnjake, temveč za vernike, ki jih konec koncev tudi plačujemo. Osnoven smisel za lepoto pa ima vsak človek prirojen, to ni privilegij “strokovnjakov”.

            Predvsem pa je avtor razloge za kritiko popolnoma jasno opredelil: “Nadnaravno velike človeške postave, ki so na mozaikih, lahko navdušujejo le v izredno velikih (novih) sakralnih prostorih. V slovenskih sorazmerno majhnih cerkvah (in celo kapelah) mozaiki žal učinkujejo groteskno navkljub razlagam teološkega ozadja motivov in likov na njih s strani avtorja. Členjena arhitektura baročnih cerkva je zabrisana, brezmejni mozaiki polnijo prezbiterije in silijo čez pilastre in svode (na primer Vrhpolje pri Vipavi).”

            Od zagovornikov Rupnikovega dela pa smo pravzaprav slišali zgolj sklicevanje na ugled, ki ga Rupnik uživa v mednarodni javnosti. Tudi to je povedno.

          • Če se vi bolj ali manj strinjate z gospodom Tomeljem, ko obsodi celotno slovensko Cerkev “od škofa do zadnjega vernika” napuha in neizmerne želje po prestižu, potem to za vas verjetno res ne more kaj več kot “pikra izjava”. Ampak to je vaša stvar.
            Glede “lepote in skladnosti” torej gospoda Tomelja moti samo to, da so človeške postave nadnaravne velikosti in da mozaiki zabrišejo baročno arhitekturo.
            Je po vašem mnenju kriterij “lepote in skladnosti”, da mora biti razen v izredno velikih prostorih vse nujno v naravni velikosti? Potem pojdite pogledat pravoslavne cerkve in boste tudi v manjših videli ogromne podobe Jezusa in Marije.
            Kako lahko kdo govori o zabrisavanju baročne arhitekture, če pa lahko ravno v cerkvi v Črnomlju vidite, da jo mozaiki še poudarjajo?
            Pa preberite še utemeljitev Prešernove nagrade:
            http://www.gpn.si/2018/sl/presernovi-nagrajenci-slo/presernove-nagrade?view=gpn4&Sifra=00056&Tip=2

  8. Hvala Bogu je p.Marko Ivan Rupnik v Rimu-Slovenska fovšija bi ga kot kaže -in sicer že od začetka njegovega duhovništva-tukaj najraje živega požrla-najsi bo od komunistov ali janzenistov-oz.od kakršnihkoli levih ali desnih “pravovernežev”.
    Naj Gospod-ki je sam izkusil,da pravega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju- še naprej vodi in blagoslavlja njegovo duhovniško in umetniško delo.

    • Seveda, vsakršna kritika nekega umetniškega opusa je v Sloveniji ipso facto dokaz nevoščljivosti. 🙂 .. tak drzen logičen sklep vam je res v čast, spominja me na tipično levičarski rek “vsako nasprotovanje naši agendi je seveda sovražni govor”.

      Razumem, da so Rupnikova dela marsikomu všeč, to je seveda povsem legitimno. Ampak take reakcije na utemeljeno kritiko, ki jo v članku predstavil g. Tomelj, niso niti najmanj zdrave, pomoje kažejo predvsem na neko temeljno negotovost v slovenskem katoliškem občestvu, ki se zato toliko tesneje oklepa neke določene figure, ki trenutno uživa mednardni (tudi sekularni) ugled.

      • “Utemeljeno kritiko” česa? Kje vi tu vidite “utemeljeno kritiko” Rupnikovega umetniškega ustvarjanja?
        Gospod Tomelj sam pravi, da gre za njegovo “laično sodbo”. Sodi pa predvsem naročnike.
        Moja “laična sodba” o tem je, da gospod Tomelj zlije polno golido gnojnice na slovensko Cerkev od pet do glave. Koliko je to utemeljeno? (To ni retorično vprašanje, morda ima prav, a vprašanje gotovo ostaja in ga je treba vzeti resno.)

          • Gospod Tomelj obsodi celotno slovensko Cerkev “od škofa do zadnjega ernika” napuha in neizmerne želje po prestižu. Kaj ima to opraviti s čutom za lepoto?

          • Opozoril je, ko vsi ostali kimajo.
            Mogoče je pa to, da sebe primerja z nedolžnim otrokom, vseeno iver v članku.
            Ali so tvoji komentarji kaj boljši?

          • Kje jaz počnem kaj podobnega, kot je obsodba celotne slovenske Cerkve “od škofa do zadnjega vernika” napuha in neizmerne želje po prestižu?

          • obsodba celotne slovenske Cerkve “od škofa do zadnjega vernika”

            Še iz Sodome in Gomore se je eden z družino rešil, ker je bil Bogu po volji. Zato lahko začnemo pogovor, kateri komentator bo to. Jaz navijam za gospoda Zdravka.

  9. Moj “bravo” je namenjen AlFeju, ker resnično prihajamo v cerkev ne glede ali nam je všeč ali ni. Jo sprejmemo za svojo – vključno z motečimi elementi oz. dogodki.
    Članek pa lahko služi župnijskim občestvom, ki se nameravajo lotiti prenove. Možnosti pristopa so različne – v času, ko se po svetu cerkve zapirajo, je morda prav, da bi se njihova oprema preselila v druge, ki so približno enako stare. Novim mozaikom bolje pristajajo novi prostori. Ampak načel je gotovo več in tudi naša strpna razprava o njih lahko pripomore konstruktivni razpravi po župnijah.

  10. Lepo da je p. Marko Rupnik vrnil v sakralno umetnost in sakralni prostor mozaik. Lepe kamne in barve. V izraznosti gre v glavnem za vracanje v davni predgiottovski bizantinski cas. Zanimivo in lahko mocno. A avtor ima prav, ko opozori, da je to postalo ze modno. V vsako slovensko faro bi bilo pac prevec. Obstaja tudi drugacna sakralna umetnost in drugi umetniki, ki ni treba, da so povsem v senci.

Prijava

Za komentiranje se prijavite