Rudolf Badjura, slovenski planinec

0

Prvi pisec slovenskih turističnih in planinskih vodnikov je bil Rudolf Badjura, ki se je rodil 17. aprila 1881 v Litiji, kjer je preživel svojo mladost. Po očetovi nesrečni smrti leta 1903 so se preselili v Ljubljano, kjer je Rudolf končal gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na trgovski akademiji v Pragi. Badjura je bil povsem samonikel pisec, sistematični izletnik in kot poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja pri nas, še ni presežen. Poleg izletniških vodnikov je napisal tudi priročnik za učenje smučanja in več znanstvenih knjig. Bil je začetnik organiziranega smučanja v Sloveniji in naš prvi učitelj smučanja.  Že leta 1910 je bil zaposlen kot uradnik na Deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem.

Vsak prosti čas je izkoristil za izlete v hribe s prijateljem – fotografom Bogumilom Brinškom, ki je bil pravi mojster planinske fotografije in je kasneje padel v prvi svetovni vojni. Najraje sta imela zahtevne in nevarne zimske vzpone. Med prvo svetovno vojno je Rudolf Badjura poveljeval prvi slovenski alpski četi in je tesno  sodeloval z generalom Maistrom, na kar opozarja malo znana spominska plošča na Linhartovem trgu v Radovljici. Takoj po vojni se je Badjura zaposlil na upravi Dravske banovine, kot prvi turistični delavec in začetnik organiziranega turizma v Sloveniji.

V tem času je veliko pisal in prehodil vso Slovenijo. Med drugo svetovno vojno, star že 60 let je bil v Ljubljani, kjer je neumorno pisal in urejal zapiske. Njegova najpomembnejša dela so: Na Triglav (1913), Vodnik po jugoslovanskih Alpah (1922), Pohorje (1924), Zasavje (1928), Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem (1930), Zimski vodnik po Sloveniji (1934) in druga. Rudolf Badjura je zaradi pljučnice umrl 15. septembra 1963 v Ljubljani.  

Foto: Wikipedia