Rožnovenska nedelja kot zahvala na zmago pri Lepantu

0
346

Že več kot štiristo let na prvo nedeljo v oktobru obhajamo praznik sv. rožnega venca oz. rožnovenske Matere božje, zato to nedeljo imenujemo rožnovenska. Čeprav morda zveni nekoliko staromodno, ima rožnovenska nedelja zgodovinski pridih. Ime je določil tedanji papež Pij V. (dominikanec Michele Ghislieri, papež v letih 1566–1572) v spomin na zmagovito bitko združenih krščanskih sil proti Turkom pri Lepantu leta 1571.

V drugi polovici 16. stoletja sta si v južni Evropi stali nasproti dve velesili, ki sta se borili za prevlado na tem prostoru. Avstrijski Habsburžani so na mejah svojega cesarstva poskušali zaustaviti prodiranje turške oz. otomanske vojske proti srcu Evrope. Po uničujoči bitki pri Mohaču na južnem Ogrskem leta 1526 in posledično prvem obleganju Dunaja leta 1529 se je zdelo, da Turkov nihče več ne more ustaviti. Krščanska Evropa je bila politično in vojaško razdeljena ter skregana, širom stare celine so divjale verske vojne kot posledica reformacije. Muslimanski Turki so izkoriščali to krščansko neenotnost. Ogrožali so strateški otok Malta sredi Sredozemlja, ki pa so ga malteški vitezi uspeli obraniti. V začetku avgusta 1571 so se Turki dokončno polastili beneškega Cipra, zadnje krščanske trdnjave v vzhodnem Sredozemlju. Zdelo se je, da je končno prišel čas za skupni nastop krščanske Evrope proti osvajalcem. Papež Pij V. je preko svojih odposlancev sprte evropske vladarje poskušal prepričati v nujnost skupnega nastopa, krščansko ljudstvo pa je pozval k molitvi rožnega venca, da bi si izprosili pomoč Matere božje. Sklenjena je bila “Sveta liga” oz. koalicija krščanskih držav, za poveljnika pa je bil imenovan don Juan Avstrijski, nezakonski sin nemškega cesarja Karla V. Habsburškega. Poveljniku je uspelo zbrati velikansko floto več kot 200 galej, dobro oboroženih z gibljivimi topovi. Nasproti mu je stal Ali Paša, vrhovni poveljnik otomanske flote, ki je štela skoraj 230 galej, ki pa so zaostajale v topovski oborožitvi.

Do odločilne bitke je prišlo 7. oktobra 1571 pri Lepantu v Korintskem zalivu. Floti “Svete lige” se je po robu postavila nekoliko močnejša, a zastarela turška flota. Na krščanski strani se je borilo okoli 85.000 vojakov in veslačev, Turki pa so v boj poslali skoraj 100.000 mož. Izid bitke je bil za združeno krščansko ladjevje presenetljivo ugoden, Turki so bili uničujoče poraženi. Bitka je trajala nekaj ur in v tem času je bilo potopljenih 113 turških galej in zajetih 117. Ob tem je bilo osvobojeno večje število krščanskih veslačev, ki so kot sužnji poganjali turške galeje. Kronisti bitke opisujejo, da je morje pordečelo od krvi več kot 30.000 žrtev spopada.

Spopad pri Lepantu velja za eno največjih pomorskih bitk v zgodovini človeštva in zadnji pomorski spopad, kjer so se borile le galeje – ladje na vesla. Pomenil je prvo veliko zmago nad Turki. Po Evropi je zavladalo veliko veselje. Na žalost je krščanska Evropa kmalu pozabila na enotnost, ki je pripeljala do zmage. Hitro so se obnovile stare zamere in tudi spopadi. Verjetno si nihče v krščanskih deželah ni znal niti predstavljati uničujočih posledic, ki bi jih prinesla morebitna turška zmaga pri Lepantu. Turki so si po bitki in porazu na morju sicer hitro opomogli ter še dobrih sto let na kopnem ogrožali Evropo. Papež Pij V. je bil navdušen nad krščansko zmago, toda žalostila ga je neenotnost krščanskih vladarjev, ki zmage pri Lepantu niso znali bolje izkoristiti za odpravo turške nevarnosti. Sicer je papež Pij V. že kmalu po zmagi za vso Cerkev uvedel praznik Marije Zmagovalke (Madonna della Vittoria). Papež Pij V., ta svetniški in učeni mož, je umrl 1. maja 1572, štejemo pa ga med pomembne reforme papeže novejšega časa.

Dokončno podobo prazniku je namenil njegov naslednik papež Gregor XIII. (papež 1572–1585). Z listino Monet Apostolus je določil, naj se praznik rožnovenske Matere božje (Madonna del Rosario) vedno obhaja na prvo nedeljo v oktobru po vseh cerkvah, kjer koli se nahaja bodisi oltar bodisi kapela, posvečena Naši ljubi Gospe rožnega venca. Papež Klemen XII. je praznovanje omenjenega praznika leta 1716 ukazal za vso Cerkev, papež Pij X. pa je leta 1913 odredil, da se obhaja vedno 7. oktobra.

Na Slovenskem je kar nekaj, predvsem podružničnih, cerkva posvečenih Rožnovenski Materi božji, med večjimi izpostavimo tisto v Gornjem Logatcu, na Primorskem pa še posebej moderno župnijsko cerkev v Portorožu.

Foto: Lepant


Prijava

Za komentiranje se prijavite