Škofa Rožman in Stepinac moteča za komuniste in naciste

Ob priložnosti 57. obletnice smrti je bil v Osijeku javnosti svečano predstavljen spomenik Alojziju Stepincu

Ker se v Beogradu pripravljajo na volitve, je srbska politika – skupaj s srbsko pravoslavno cerkvijo – sprožila žolčno polemiko. Ta utegne preko povezav, ki jih ima v Vatikanu, celo doseči, da Stepinčevo ime ne bo nikoli postalo ime svetnika. Preveč naj bi bil namreč povezan z nacisti in državo, ki so jo nacisti vzpostavili na ozemlju RH (brez Istre in Dalmacije) ter BiH v letih 1941 – 1945.

Čeprav je zadnje blatenje Stepinčevega imena povezano z instant potrebo po promociji Vučića ali Nikolića (najverjetneje prvega) na predsedniških volitvah, aprila letos, ni ne prvo ne zadnje. Izhaja pa iz ideološko privzgojenega pogleda na vlogo katoliške Cerkve med vojno, kakršnega je nekdaj vzdrževal titoistični režim, danes pa njegovi nasledniki, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Tomislav Nikolić je bil aktivni član SKJ, Aleksander Vučić pa njenega  podmladka. Slobodan Milošević – največji srbski vodž 20. stoletja – pa generalni sekretar CK SKS.  Tomislav Nikolić se je v zgodovino zapisal še po nečem: da je bil v času najhujšega terorja srbske vojske nad Sarajevom ob strani Radka Mladića. Za to priča fotografski material.

Konstrukti partijskega »zgodovinopisja«

Ne glede na vse: nič bi ne moglo biti dlje od resnice kot konstrukti partijskega »zgodovinopisja«. Dokument, ki sem ga podpisani javnosti predstavil oktobra 1998, ko je Janez Pavel II v Marija Bistrici Alojza Stepinca proglasil za blaženega, govori resnico o tem, kako so nacisti gledali na katoliško Cerkev na Hrvaškem in v Sloveniji, predvsem pa kakšen hud odpor so imeli do Gregorja Rožmana in Alojzija Stepinca. Kar je logično: bila sta vse to, kar nacisti (ali drugi pripadniki totalitarnega sistema, tudi komunističnega) niso bili.

Dokument je datiran z dne 27. marca 1941 in je najstrožje zaupen (Opomba: prikazan je na koncu avtorjevega prispevka na Reporterju). Izdal ga je SS-Reichssicherheitshauptamt (Vrhovni urad službe državne varnosti – organizacija, ki je imela enako vlogo kot Udba ali KOS v SFRJ) namenjen je poveljujočim oficirjem pri napadu na kraljevino Jugoslavijo, 6. aprila 1941. Dokument definira jugoslovansko geografijo, ključne strateške točke, prinaša informacije o starojugoslovanski vojski in drugo. Nazadnje spregovori tudi o najpomembnejših sovražnikih Nemcev v deželi.

Nič manj nevaren se SS-u ni zdel ljubljanski škof Rožman

Tega uvršča med avtoritete, ki se nemštvu ne le upirajo z odločnostjo, ampak z ognjem in sovražnim žarom pripovedujejo o hudodelstvu nemške vojske v Evropi. Rožmana bremeni dejstvo, da je v Ljubljani ponudil zatočišče poljskemu kardinalu Hlondu(1) in dal tiskati njegovo delo Nemška grozodejstva na Poljskem. SS še posebej poudari dejstvo, da se je Rožman potrudil z vsebino knjige (knjiga opisuje množična pobijanja Poljakov ob napadu na Poljsko) seznaniti katoliško javnost na Slovenskem. Kot Stepinca SS tudi Rožmana uvršča na indeks posebnih sovražnikov. Tako pojasnjujemo tudi preverjeno krilatico, da se je med vojno prelat grenko šalil, češ da ne ve, ali ga bo podrla rjava (nemška) ali rdeča (komunistična) krogla. Rožmanovo ime se zato nahaja ob poljskih, čeških in slovaških emigrantih, britanskih agentih in judovskih prvakih v nekdanji Jugoslaviji.

Več: Reporter