Romana Tomc: “Socialna država je lahko močna kot je močno gospodarstvo”

24

Tomc portrait STR-83

Pogovarjali smo se z Romano Tomc, poslanko v Evropskem parlamentu in članico Slovenske demokratske stranke. V njenem življenjepisu lahko med njenimi delodajalci najdemo Davčno upravo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je delovala kot državna sekretarka in kasneje vodila Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Romana Tomc je bila krajši čas tudi podpredsednica Državnega zbora.

Zdaj ste že slabega pol leta poslanka v Evropskem parlamentu. Zanima me, kakšni so prvi vtisi o delu v Evropskem parlamentu in kako ste si zastavili prioritete v naslednjih petih letih?

V tem času sem se že privadila na drugačen tempo in način življenja. Imam srečo, da sem lahko članica tistih odborov, v katerih se počutim kot doma. To sta Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbor za ekonomske in monetarne zadeve. Ta hip obravnavamo izredno aktualne teme, povezane z rešitvami za večje zaposlovanje mladih, ustvarjanje novih delovnih mest ter idejami, kako spodbuditi evropsko gospodarstvo k ponovni rasti.

Zavedamo se, da brez novih investicij ne bo šlo. Izdaten finančni paket, ki ga pripravlja komisija je namenjen zagonu investicijskega cikla. To je priložnost tudi za Slovenijo. Upam, da jo bo dobro izkoristila.

Na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu ste potrdili resolucijo Zaposlovanje in socialni vidiki strategije Evropa 2020. Zakaj po vašem mnenju v Sloveniji nismo sposobni preboja pri ustvarjanju novih delovnih mest oz. konkretno znižati brezposelnost?

Težave imamo predvsem zato, ker pogosto zamenjujemo vzrok in posledico. Zdravimo posledico, ne odpravljamo pa vzroka za tako stanje. V naši državi namenjamo veliko pozornosti in denarja, da zagotavljamo socialno zaščito brezposelnim in drugim kategorijam, ki potrebujejo pomoč. Vsaj toliko energije in še več pa bi morali vlagati v to, da bi bolje delovalo tudi naše gospodarstvo, saj je prav gospodarstvo tisto, ki zagotavlja delovna mesta.

Skrbi nas lahko, da imamo v Sloveniji le še eno četrtino zaposlenega prebivalstva zaposlenega v gospodarstvu. Če se razmere ne bodo izboljšale, ne bomo sposobni vzdrževati vseh socialnih sistemov, ki se napajajo iz njihovih davkov in prispevkov. Premalo je zrelo zavedanje, da imamo lahko tako močno socialno državo kot je močno gospodarstvo.

Kakšne konkretne spremembe pa bi bile potrebne za lažje in hitrejše ustvarjanje novih delovnih mest?

Ključ do novih delovnih mest je bolj konkurenčno poslovno okolje za podjetja. Posebej pomembna je skrb za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo največji potencial v naslednjih letih. Načeloma nisem zagovornik subvencioniranja in prerazdeljevanja državnega denarja ter podpiranja podjetij, ki nimajo možnosti, da sama obstanejo na trgu. Nekateri bodo morali zapreti svoja vrata, da bi na njihovih mestih nastala druga, boljša, bolj iznajdljiva in bolj inovativna podjetja.

Konkurenčno okolje pa lahko zgradimo z zmanjšanjem finančnih obremenitev podjetij, predvsem stroškov dela, z zmanjšanjem birokracije in z nagrajevanjem za dobre poslovne ideje. Te nagrade za dobre poslovne ideje pa se lahko financirajo tudi z evropskimi sredstvi.

Tomc team pictures-25Zaposleni ste bili tudi na Združenju delodajalcev Slovenije, kjer ste se ukvarjali s področjem kolektivnih pogajanj in sodelovanja v socialnem dialogu, ki je v Sloveniji v teku. Slišati je glasove, kako je Slovenija dejansko v primežu sindikatov. Kako komentirate takšne trditve?

Načeloma se s to idejo strinjam. Imam kar nekaj izkušenj pri sodelovanju s sindikati in lahko rečem, da so se mnoge rešitve, ki so se sprva zdele kot dobre, kasneje vrnile kot bumerang in povzročile za zaposlene več škode kot koristi. Zdi se mi, da bi bilo dobro, da se tudi na sindikalnih straneh začuti nov, sodoben in razmeram prilagojen pristop.

To, da je pred dnevi gospodarska zbornica odstopila od pogajanja za socialni sporazum za gospodarsko rast in nova delovna mesta, je zelo slab signal. Očitno je, da je vlada popustila zahtevam in pritiskom sindikata javnega sektorja. Prihranke, ki jih je nameravala doseči na ta način pa bo prenesla na ramena gospodarstva. Takšna pot ne vodi iz krize.

Kako danes vidite situacijo na slovenski desnici, tako v luči rezultatov volitev, situacije predsednika vaše stranke oz. razprav ob kongresu NSi?

Dejstvo je, da je slovenski politični prostor neuravnotežen. Nimamo razvite večstrankarske demokracije v tem smislu, da bi bila približno enakomerna razdelitev med tako imenovanimi desno in tako imenovanimi levo usmerjenimi strankami. Načrtno uporabljam izraz ‘tako imenovanimi’, ker pri nas ni nič tako kot se na zunaj vidi.

Na levici so se vedno znova ustanavljale neke nove stranke. Iluzija je, da je na levici izbira velika in da se lahko volivci lahko odločajo med različnimi opcijami.

Na desnici pa je slika drugačna. V zadnjih letih so SDS, NSi in SLS zvezde stalnice. Žal smo izgubili tudi SLS. Prav gotovo se da narediti marsikaj, da se te razmere spremenijo.

Kako gledate na odnose med NSi in SDS v zadnjem času?

Zdi se mi, da želijo nekateri na vsak način iz odnosov med SDS in NSi narediti velik problem. Dejstvo je, da sta obe stranki samostojni, da si vsaka izbira svoj program in svojo pot. Ali je ta pot pravilna pa odločajo ljudje na volitvah in vsakdo za to nosi odgovornost.

Kaj bi slovenska pomlad morala storiti, da bi ljudje v njej prepoznali alternativo zadnjim levim in sedanji vladi, ki države niso uspele izpeljati iz krize?

Ne vem, zakaj vedno mislimo, da moramo imeti alternativo. Samo spomnimo se »alternativ« iz zadnjih nekaj let. Vse so razočarale, ampak volivci vedno znova kupijo lepe besede in prazne obljube. To pa ne more nadomestiti praznine, ki zevajo iz njihovih programov.

Nikoli ne škoduje malo samorefleksije. Vedno smo lahko boljši. Vendar bi k uravnoteženju političnega prostora prav gotovo lahko prispevali tudi mediji, ki bi lahko z objektivnim poročanjem prispevali k predstavitvi realnega stanja v Sloveniji. Navijaški in politično motivirani članki gotovo ne pripomorejo k treznim odločitvam volivcev, ampak vodijo k še večjemu razdeljevanju naroda.

Kakšne korake pa lahko slovenska pomlad naredi sama, da prepriča volivce?

Kot že rečeno, smo lahko vedno boljši. Res verjamem, da imamo zelo dober gospodarski program, ki pomeni tudi več socialne države. Še bolj bi ga morali promovirati in se truditi, da ga predstavimo, čeprav je to v tej medijski krajini zelo težko.

Dejstvo je, da na nekatere stvari nimamo vpliva, zato moramo delati na tistih, na katere imamo vpliv. Ko bodo vsi podsistemi v družbi delovali tako kot bi morali v razvitih demokracijah, na čelu s pravosodnim sistemom, se bo marsikaj spremenilo. Ljudje so bombardirani s strani ‘mainstream’ medijev z vedno istimi informacijami, z anketami, ki bolj ustvarjajo mnenje, kot ga merijo. Ljudje tako nimajo ne dovolj izbire, ne dovolj informacij.

Če se za zaključek vrnemo na govor papeža Frančiška med že omenjenim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta. Papež je med drugim v njem omenil tudi utrujenost Evrope in njeno zatekanje v birokratizacijo. Kako sami, od znotraj, ocenjujete kondicijo Evropske unije in njeno prihodnost?

Po naravi sem optimistka, zato tako gledam tudi na prihodnost. Je pa res, da v življenju po začetnem navdušenju pridejo tudi trenutki, ko malo zmanjka energije in lahko deluje vse skupaj nekoliko utrujeno. Res je, potrebujemo svežino, ki nam bo dala novih moči za močno in konkurenčno Evropo. Kriza, v kateri smo se znašli, je lahko priložnost za to.

Tudi pri nas ni drugače. Zelo enotni, entuziastični in optimistični smo stopili na samostojno pot in nekaj časa jadrali na valovih uspehov ter predvsem percepcije tujine, kjer so nas zaznavali kot perspektivno državo. Potem pa smo se začeli spotikati ob svoje lastne probleme.

Kako naprej? Pogledati moramo sami vase in priznati, da smo nekaj delali narobe, stvari počistiti in iti naprej.

Globalizacija je dejstvo, ki ga moramo sprejeti in sem u prilagoditi. Živimo na enem planetu, v enem prostoru in enem času. Ideje o samozadostnosti so preživete. Prost pretok blaga, kapitala, storitev, informatizacija in internacionalizacija so pridobitve sodobne civilizacije, ki hkrati s sabo prinašajo tudi svoje temne plati.

Evropa se bo morala prilagoditi, da bo preživela v takšnih razmerah, še bolj pa se bo morala prilagoditi Slovenija. Za nas, ki smo tako majhni, tako pridni, tako inovativni in tako sposobni je to priložnost, samo izkoristi jo moramo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


24 KOMENTARJI

  1. Kaj neki take pogovore objavljate ?
    SLO folk baje zanima zadeva Pistorius ??????????, tako vsaj menijo režimska trobila ! Ki jih zarukani SLO folk še kar kupuje in/ali jim verjame !!?

  2. …pa manj sladkij pijač vas je rešila NSI, ne bo davka….Kučan je rekel ne , in dal bo forum , od kje pa bo vzel….I kje bi vzel ? …v tvojem žepu, bučko…zdaj bo ukraden denar sem in tja prišel nazaj da bo “politična stabilnost in mir”….vse bo lepo mirno…

  3. Briljantno na kubik!!!

    To je jedrnato zlato pravilo dobrega gospodarjenja z državo in slovensko skupnostjo!

    Tomčevo občudujem, ker pove vse na jedrnat, argumentiran in etičen način. Pozna se, da ima mnogo izkušenj na različnih področjih, zaradi česar ima veliko znanja.

    Vse to vpliva, da deluje zdravosamozavestno in z optimalno umirjenostjo in prepričljivostjo.

  4. Kdor kupi eno samo režimsko trobilo je ali pokvarjen ali pa nor ! Velja seveda za demokrate…kar nas je!
    O današnjem pohodu ob dnevu človekovih pravic po Ljubljani niti črke ! Niti o dnevu samem, niti o ogledu zaporov nasproti US ! Niti besede. Se še kdo spommi kako so TV ekipe letale naokoli za vsakih 10 “vstajnikov” ? v NG, KP, Jesenice, kamnorkoli…In lagale po 10 minut v vseh dnevnikih !!

    • Zadeva je taka, da se širši javnosti oznanjevalci grozot boljševizma pač gnusijo in jih normalni ljudje zato nekako niso pripravljeni gledati, potem ko pridejo domov utrujeni po celodnevni tlaki pri požrešnih kapitalistih.

      Ne gre za “zaroto” medijev, temveč za vulgarno dejstvo, da travme okrog janševe obsodbe in mrtvih domobrancev pač nkogar ne brigajo.

      In isto velja za tvoje nemočno tarnanje nad pokvarjenostjo ljudstva:-).

      Hehehe.

    • Gospod Hrvatini,
      preveč zahtevate od ljudi, ki so pošiljali na Goli otok zaradi omembe človekovih pravic. Njihov največji domet je, da niso proti, da so tiho.

  5. Na mednarodnem simpoziju »Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo«, ki je nedavno potekal v Državnem svetu, je predsednik slovenskega Združenja delodajalcev Slovenije, ustanovitelj podjetja LUMAR in član Državnega sveta RS, g. Milan Lukić, bil edini, ki je posebej izpostavil dolgoletni problem slovenskega poslovnega okolja, to je večletno masovno izkoriščanje zaposlenih in kršenje človekovih pravic zaposlenih, neplačevanje plač za opravljeno delo in celo prikrito neplačevanje socialnih prispevkov. To je kršenje ustavnih lastninskih pravic zaposlenih, kar je ugotovilo Ustavno sodišče. G. Lukić je problematiziral zlasti stanje, da poklicani v Sloveniji, to je odgovorni za delovanje in nadzor delovanja države prava, tega problema nočejo videti ali ne vidijo, ne dojamejo globine posledic tega problema. V njegovem podjetju so v središču pozornosti, poleg kupcev, zaposleni. Tudi zaradi zadovoljnih zaposlenih ima podjetje uspehe, ima malo reklamacij, ima dobri pozicijo rast na domačem in izvoznem trgu.
    Na tem simpoziju je akutnemu slovenskemu problemu izkoriščanja delojemalcev prisluhnila le ga. Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev. Pozvala je, da morajo podjetniki zelo skrbeti za pravice in dostojanstvo zaposlenih, saj je to del poslanstva podjetja. Država pa je odgovorna za podporo, za ustrezne Zakonske predpise in za njihovo striktno izvajanje in dopolnjevanje, kar je v Nemčiji dokaj urejeno. Nihče drug se tem stališčem predsednikov združenj delodajalcev Nemčije in Slovenije žal javno ni priključil. Niti prisoten organizator simpozija, to je predsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Bilo je zelo očitno, da celo prisotni predstavniki slovenske države in prvi poklicani za reševanje tega problema, to je poslanci, sploh niso zaznali tega problema in prepoznali svoj del odgovornosti za žalostno stanje kršenja temeljnih pravic delojemalcev, na kar opozarjajo torej tudi delodajalci. Vsekakor to ni pravo in zdravo in razvojno poslovno okolje. To ni kultura za »Evropo prihodnosti z uspešnostjo in odgovornostjo«! Ali slovenska politika sploh ve svoj dolg in odgovornost?

  6. Danes je 10. december, svetovni dan človekovih pravic!
    Kdo je odgovoren za kršenje pravic?
    V javnih razpravah o kršitvah različnih pravic delojemalcev se vedno soočamo tudi z mobingom oz. trpinčenjem na delovnem mestu. Nobena naša vlada pa še ni ovrednotila obsega in vse posledice trpinčenja na delovnem mestu, saj še ni bila izvedena državna študija, ki bi ugotovila kolikšna je gospodarska škoda in zato manjši BDP države. Pred leti je v Nemčiji študija pokazala, da je tam gospodarska škoda 100 milijard evrov letno. Podobno v Avstriji, kjer študija l. 2012 kaže na 3,33 milijarde evrov škode zaradi stresa in mobinga. Države, kjer poznajo odgovornost politikov, zato veliko bolj resno obravnavajo mobing. V Švici je že l. 2002 Ministrstvo za gospodarstvo izvedlo študijo „Mobing in druge psihosocialne napetosti na delovnem mestu v Švici“. Obsega 100 strani in je javno dosegljiva. Kjer politiki in sodržavljani spoštujejo državljane delojemalce in njihove temeljne človekove pravice, so politiki sprejeli odgovornost in ukrepe! Kaj pa je doslej pri nas storila katerakoli politika, država? Koliko žrtev, ki so se celo zdravile, je evidentiralo zdravstvo, inšpektorji, policija, sodstvo? Kakšna je pri nas škoda? Koliko nasilnežev je bilo kaznovanih! Berem, da menda nobeden! Eventualne prisojene odškodnine, plačajo kar podjetja in ustanove. Odgovornosti ni nobene! Preživel sem mobing, se zdravil, a mobinga tudi za zdravstvo nisem doživel!? Druga javna inštitucija pa je le ugotovila mobing, a samo za družboslovno znanost. Posledice so mi pa ostale. Pred leti je mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, izjavil v Odmevih: “Žal sta slovenska zakonodaja in regulacija taka, da delodajalce pravzaprav sili v šikaniranje, da žal brez mobinga, brez šikaniranja danes sploh ne moreš narediti nekega reda, neke učinkovitosti v slovenskem prostoru.« Mobing pa je kaznivo dejanje! Novinarji opozarjajo javnost in politike na krivice, kršitve, na žrtve, a politiki kot da ne dojamejo, kaj doživljajo delojemalci. So brez empatije; so opravilno sposobni? Kdaj bomo javno poklical politike na odgovornost? Zato imamo volitve. Vsaka vlada, konservativna in zlasti socialdemokratska, kakor vsakokratna vladajoča koalicija, in posredno njihovi volivci, so že leta odgovorni, ko podjetja, celo v državni lasti, ne plačujejo zaposlenim plače in prispevke za opravljeno delo, številni delojemalci doživljajo pa še mobing, samo da se jih znebijo, kar je nepojmljivo. Kršene sto ustavne in temeljne človekove lastninske pravice. Sedanji volilni proporcionalni sistem, pa neodgovornost politikov podpira, a ga žal ravno stranka SD že dolgo brani! Žalostno je, da prizadeti delojemalci še vedno volijo takšno politiko, ali pa v nemoči in odsotnosti izbire politikov abstinirajo volitve in primorani plačujemo javno stroko, politike, državo. Čemu in do kdaj še gospodje politiki?

  7. Kriminal na državni ravni, brez posledic?
    Vsaka vlada, konservativna in zlasti socialdemokratska, kakor vsakokratna vladajoča koalicija, in posredno njihovi volivci, so že leta neposredno (kazensko) odgovorni, tudi gospodarski in drugi ministri, ko podjetja, celo v državni lasti, ne plačujejo zaposlenim plače in prispevke za opravljeno delo, kar je nepojmljivo, saj so to ustavne in temeljne človekove lastninske pravice. Mnoge delojemalce trajno oškodujejo, pa še mobing je pogosto poleg. To vse je kriminal na državni ravni in hipokrizija belih ovratnikov. Sedanji partijski proporcionalni volilni sistem, pa neodgovornost politikov podpira, SD ga pa najbolj brani! Žalostno je, da prizadeti delojemalci še vedno volijo takšno politiko, ali pa v nemoči in odsotnosti izbire politikov abstinirajo volitve in primorani plačujejo oportuno javno stroko, politike, državo. Čemu in do kdaj še?

  8. Upajmo, da se bo cerarjeva vlada zgledovala po bavarski vladi.

    Veliko podjetij in podjetnikov pri nas posluje pošteno, zato morajo biti hrbtenica slovenskega razvoja in zgled za druge, ki jim kvarijo ugled.

    Ne glede na nepoštene, velja zlato pravilo, da je sociala tako močna kot je močno gospodarstvo.

    Če slabijo socialo nepošteni, morajo tisti, ki so oškodovani povzročiti pritisk na nepoštene in državo, da naredi red.

    Ne pa da država pokriva socialne transfere ne glede na dejansko moč in poštenost gospodarstva.

    Mora obstajati logično ravnovesje, ki premika stvari na boljše, sicer pride do razvojne stagnacije.

  9. Ko je že toliko govora o sociali,se zastavlja vprašanje,kakšen produkt oziroma transver socialne delavne sile je socialno podjetništvo,ki vključuje v glavnem enostavna,dela,ki so finančno breme občine?Ta oblika zaposlovanja,se je v Mariboru pod županom Fištravcem izkazala za nerentabilno,saj je armada socialno zaposlenih ob nelikvidnem finančnem stanju občine zahtevala zaostale plače,ki pa ob prazni blagajni seveda kreirajo pritisk,ki se navadno sprevrže v jalov zaključek,znan pri stečaju firm!?

    • Dobiček. Zelo dobra zadeva v podjetjih. To zna povedati vsak podjetnik. Dobiček. Resnično ima cel kup pozitivnih značilnosti.

Comments are closed.