Pogovarjali smo se z Romano Tomc, poslanko v Evropskem parlamentu in članico Slovenske demokratske stranke. V njenem življenjepisu lahko med njenimi delodajalci najdemo Davčno upravo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je delovala kot državna sekretarka in kasneje vodila Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Romana Tomc je bila krajši čas tudi podpredsednica Državnega zbora.
Zdaj ste že slabega pol leta poslanka v Evropskem parlamentu. Zanima me, kakšni so prvi vtisi o delu v Evropskem parlamentu in kako ste si zastavili prioritete v naslednjih petih letih?
V tem času sem se že privadila na drugačen tempo in način življenja. Imam srečo, da sem lahko članica tistih odborov, v katerih se počutim kot doma. To sta Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbor za ekonomske in monetarne zadeve. Ta hip obravnavamo izredno aktualne teme, povezane z rešitvami za večje zaposlovanje mladih, ustvarjanje novih delovnih mest ter idejami, kako spodbuditi evropsko gospodarstvo k ponovni rasti.
Zavedamo se, da brez novih investicij ne bo šlo. Izdaten finančni paket, ki ga pripravlja komisija je namenjen zagonu investicijskega cikla. To je priložnost tudi za Slovenijo. Upam, da jo bo dobro izkoristila.
Na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu ste potrdili resolucijo Zaposlovanje in socialni vidiki strategije Evropa 2020. Zakaj po vašem mnenju v Sloveniji nismo sposobni preboja pri ustvarjanju novih delovnih mest oz. konkretno znižati brezposelnost?
Težave imamo predvsem zato, ker pogosto zamenjujemo vzrok in posledico. Zdravimo posledico, ne odpravljamo pa vzroka za tako stanje. V naši državi namenjamo veliko pozornosti in denarja, da zagotavljamo socialno zaščito brezposelnim in drugim kategorijam, ki potrebujejo pomoč. Vsaj toliko energije in še več pa bi morali vlagati v to, da bi bolje delovalo tudi naše gospodarstvo, saj je prav gospodarstvo tisto, ki zagotavlja delovna mesta.
Skrbi nas lahko, da imamo v Sloveniji le še eno četrtino zaposlenega prebivalstva zaposlenega v gospodarstvu. Če se razmere ne bodo izboljšale, ne bomo sposobni vzdrževati vseh socialnih sistemov, ki se napajajo iz njihovih davkov in prispevkov. Premalo je zrelo zavedanje, da imamo lahko tako močno socialno državo kot je močno gospodarstvo.
Kakšne konkretne spremembe pa bi bile potrebne za lažje in hitrejše ustvarjanje novih delovnih mest?
Ključ do novih delovnih mest je bolj konkurenčno poslovno okolje za podjetja. Posebej pomembna je skrb za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo največji potencial v naslednjih letih. Načeloma nisem zagovornik subvencioniranja in prerazdeljevanja državnega denarja ter podpiranja podjetij, ki nimajo možnosti, da sama obstanejo na trgu. Nekateri bodo morali zapreti svoja vrata, da bi na njihovih mestih nastala druga, boljša, bolj iznajdljiva in bolj inovativna podjetja.
Konkurenčno okolje pa lahko zgradimo z zmanjšanjem finančnih obremenitev podjetij, predvsem stroškov dela, z zmanjšanjem birokracije in z nagrajevanjem za dobre poslovne ideje. Te nagrade za dobre poslovne ideje pa se lahko financirajo tudi z evropskimi sredstvi.
Zaposleni ste bili tudi na Združenju delodajalcev Slovenije, kjer ste se ukvarjali s področjem kolektivnih pogajanj in sodelovanja v socialnem dialogu, ki je v Sloveniji v teku. Slišati je glasove, kako je Slovenija dejansko v primežu sindikatov. Kako komentirate takšne trditve?
Načeloma se s to idejo strinjam. Imam kar nekaj izkušenj pri sodelovanju s sindikati in lahko rečem, da so se mnoge rešitve, ki so se sprva zdele kot dobre, kasneje vrnile kot bumerang in povzročile za zaposlene več škode kot koristi. Zdi se mi, da bi bilo dobro, da se tudi na sindikalnih straneh začuti nov, sodoben in razmeram prilagojen pristop.
To, da je pred dnevi gospodarska zbornica odstopila od pogajanja za socialni sporazum za gospodarsko rast in nova delovna mesta, je zelo slab signal. Očitno je, da je vlada popustila zahtevam in pritiskom sindikata javnega sektorja. Prihranke, ki jih je nameravala doseči na ta način pa bo prenesla na ramena gospodarstva. Takšna pot ne vodi iz krize.
Kako danes vidite situacijo na slovenski desnici, tako v luči rezultatov volitev, situacije predsednika vaše stranke oz. razprav ob kongresu NSi?
Dejstvo je, da je slovenski politični prostor neuravnotežen. Nimamo razvite večstrankarske demokracije v tem smislu, da bi bila približno enakomerna razdelitev med tako imenovanimi desno in tako imenovanimi levo usmerjenimi strankami. Načrtno uporabljam izraz ‘tako imenovanimi’, ker pri nas ni nič tako kot se na zunaj vidi.
Na levici so se vedno znova ustanavljale neke nove stranke. Iluzija je, da je na levici izbira velika in da se lahko volivci lahko odločajo med različnimi opcijami.
Na desnici pa je slika drugačna. V zadnjih letih so SDS, NSi in SLS zvezde stalnice. Žal smo izgubili tudi SLS. Prav gotovo se da narediti marsikaj, da se te razmere spremenijo.
Kako gledate na odnose med NSi in SDS v zadnjem času?
Zdi se mi, da želijo nekateri na vsak način iz odnosov med SDS in NSi narediti velik problem. Dejstvo je, da sta obe stranki samostojni, da si vsaka izbira svoj program in svojo pot. Ali je ta pot pravilna pa odločajo ljudje na volitvah in vsakdo za to nosi odgovornost.
Kaj bi slovenska pomlad morala storiti, da bi ljudje v njej prepoznali alternativo zadnjim levim in sedanji vladi, ki države niso uspele izpeljati iz krize?
Ne vem, zakaj vedno mislimo, da moramo imeti alternativo. Samo spomnimo se »alternativ« iz zadnjih nekaj let. Vse so razočarale, ampak volivci vedno znova kupijo lepe besede in prazne obljube. To pa ne more nadomestiti praznine, ki zevajo iz njihovih programov.
Nikoli ne škoduje malo samorefleksije. Vedno smo lahko boljši. Vendar bi k uravnoteženju političnega prostora prav gotovo lahko prispevali tudi mediji, ki bi lahko z objektivnim poročanjem prispevali k predstavitvi realnega stanja v Sloveniji. Navijaški in politično motivirani članki gotovo ne pripomorejo k treznim odločitvam volivcev, ampak vodijo k še večjemu razdeljevanju naroda.
Kakšne korake pa lahko slovenska pomlad naredi sama, da prepriča volivce?
Kot že rečeno, smo lahko vedno boljši. Res verjamem, da imamo zelo dober gospodarski program, ki pomeni tudi več socialne države. Še bolj bi ga morali promovirati in se truditi, da ga predstavimo, čeprav je to v tej medijski krajini zelo težko.
Dejstvo je, da na nekatere stvari nimamo vpliva, zato moramo delati na tistih, na katere imamo vpliv. Ko bodo vsi podsistemi v družbi delovali tako kot bi morali v razvitih demokracijah, na čelu s pravosodnim sistemom, se bo marsikaj spremenilo. Ljudje so bombardirani s strani ‘mainstream’ medijev z vedno istimi informacijami, z anketami, ki bolj ustvarjajo mnenje, kot ga merijo. Ljudje tako nimajo ne dovolj izbire, ne dovolj informacij.
Če se za zaključek vrnemo na govor papeža Frančiška med že omenjenim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta. Papež je med drugim v njem omenil tudi utrujenost Evrope in njeno zatekanje v birokratizacijo. Kako sami, od znotraj, ocenjujete kondicijo Evropske unije in njeno prihodnost?
Po naravi sem optimistka, zato tako gledam tudi na prihodnost. Je pa res, da v življenju po začetnem navdušenju pridejo tudi trenutki, ko malo zmanjka energije in lahko deluje vse skupaj nekoliko utrujeno. Res je, potrebujemo svežino, ki nam bo dala novih moči za močno in konkurenčno Evropo. Kriza, v kateri smo se znašli, je lahko priložnost za to.
Tudi pri nas ni drugače. Zelo enotni, entuziastični in optimistični smo stopili na samostojno pot in nekaj časa jadrali na valovih uspehov ter predvsem percepcije tujine, kjer so nas zaznavali kot perspektivno državo. Potem pa smo se začeli spotikati ob svoje lastne probleme.
Kako naprej? Pogledati moramo sami vase in priznati, da smo nekaj delali narobe, stvari počistiti in iti naprej.
Globalizacija je dejstvo, ki ga moramo sprejeti in sem u prilagoditi. Živimo na enem planetu, v enem prostoru in enem času. Ideje o samozadostnosti so preživete. Prost pretok blaga, kapitala, storitev, informatizacija in internacionalizacija so pridobitve sodobne civilizacije, ki hkrati s sabo prinašajo tudi svoje temne plati.
Evropa se bo morala prilagoditi, da bo preživela v takšnih razmerah, še bolj pa se bo morala prilagoditi Slovenija. Za nas, ki smo tako majhni, tako pridni, tako inovativni in tako sposobni je to priložnost, samo izkoristi jo moramo.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
