Rojstvo države, Jernej Letnar Černič

3
17

Dvajset dni pred dvajseto obletnico plebiscita o samostojni neodvisni Sloveniji. / … /

Brez takratnih sprememb bi verjetno še danes sanjali o neodvisni in samostojni državi. Takrat, pred dvajsetimi leti, smo uresničili sanje z rojstvom slovenske države. Vendar se večina sanj izpred dvajset let še vedno ni uresničila. V nekem smislu podobno ugotavljajo tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah. /.. /

Vendar se vzporednice med deželami vzhodne in srednje Evrope kažejo v trpeči duši srednjeevropskega človeka in družbe nasploh, ki namesto, da bi iskala očiščenje za pretekle zločine in nepravičnosti, išče uteho izključno v hedonističnem pehanju za čim večjim prihodkom in plenom, in se ne ozira na množice soljudi, ki se utapljajo v vsesplošnem jezeru brezbrižnosti in vsakodnevnem boju za preživetje. / … /

Blišč elitnih stanovanjskih sosesk in mondenih trgovinskih centrov uspeva le delno zakriti stanje duha v novih oziroma tranzicijskih evropskih demokracijah. Kajti duhovnost družbenega življenja v teh deželah ostaja ujeta v primežu časov, ki so časovno za nami, vendar še vedno obvladujejo in ustrahujejo celoten družbeni sistem. Vzorci ravnanja se niso spremenili. Ko srečujemo prijatelje iz bivših dežel za železno zavezo, se nemudoma ustvari nekakšna spontana vez, ki je po večini navidezna, in vzbuja občutke, da je posameznik član nekega skritega kluba, v katerega ljudje izza nekdanje železne zavese nimajo vstopa. Stanje duha po zenitu ob formalnem padcu totalitarnih režimov se je spustilo na raven, na kateri ostaja bolj ali manj zadnji dve desetletji.  / … /

Večina bivših totalitarnih držav je tako zamudila priložnost, da zarišejo jasno mejo med zlim in dobrim, med bivšim zločinskim totalitarnim režimom in novim demokratičnim sistemom, med hudodelci in borci za pravičnost. V večini omenjenih dežel obračuna s preteklostjo ni bilo. / … /

Če opozicijski voditelji tako na Poljskem kot na Slovenskem kot rezultat pogajanj niso mogli doseči pravice za žrtve totalitarnih hudodelstev, bi lahko vsaj dosegli, da se družba in žrtve dokopljejo do resnice in posledično do katarze. Žal pa niti resnice niti katarze niso bile dosežene v bivših komunističnih državah Vzhodne in Srednje Evrope. Toda priložnost so na Poljskem in na Slovenskem zamudile tako Rimskokatoliška cerkev kot tudi demokratična opozicija in druge civilno družbene organizacije. Morda je bila to cena, da so bile demokratične razmere izpeljane brez večjih oboroženih spopadov. / … /

Dvajset dni pred dvajseto obletnico plebiscitnega odločanja je čas, da zopet zavihamo rokave ter začnemo ponovno graditi temeljne pravne države in svobodne demokratične družbe.

Več: IUS kolumna

3 KOMENTARJI

  1. Odgovor, zakaj nam ni uspelo vzpostaviti lastne države v zadnjih 20 letih, je enostaven: socializem kot slab družben sistem smo zamenjali za še slabši kapitalizem in to čez noč, ne da bi vmes poskrbeli za zapolnitev vakuuma, ki je pri tem nastal. Hkrati smo iz centrov kapitalistične ideologije nepazljivo črpali vse, kar je tam nastalo. Sedaj pa imamo, kar imamo.

    Prvih 10 let smo imeli še srečo, stara garnitura je imela še dovolj pameti in smo lepo napredovali, a ko se je generacija zamenjala in so prišli na plan mladci, vsi kot žabe napihnjeni od “znanj” z one strani luže, so začele iti stvari pospešeno navzdol.

    Potem ti pa pride še naivni Janša in podpre neoliberalistično zablodo ter že omenjene mladce, predvsem tiste med ekonomisti, ja kaj ste pa drugega na koncu pričakovali? Kaj drugega kot nekega Pahorja, kako se vdinja gospodarju z one strani luže?

  2. Nekoč je pokojni JP2 sanjaril o tem, kako bo z Vzhoda prišla “luč”, ki bo razjasnila materialistični in sekularizirani Zahod. To se ni zgodilo. Nasprotno, vse tako kaže, da so si Evropejci na drugi strani “železne zavese” želeli le polnih polic plastičnega kiča, satelitskih anten in podobne ropotije. Kar ima prav malo opraviti s “totalitarno” preteklostjo – razen v kolikor so bile police štacun tedaj prazne (pa spet ne povsod). In kaj ima z “žrtvami totalitarnih hudodelstev” opraviti dandanašnja kriza? Eh, bolj malo.
    Poleg tega lahko Cerkev svoj neuspeh pripiše sama sebi: v grdem komunizmu so bile cerkve polne, danes napol prazne; ko je šla moja malenkost k prvemu svetemu obhajilu (in se veselila male digitalne ure, take, ki bi danes koštala 10 evrov), je na slikici šestdeset pobalinov, danes menda vsako leto po deset; v letih 1991-2001 se je delež deklariranih katolikov v Sloveniji zmanjšal za 15 odstotkov … In to da je povzročil totalitarni komunizem? Dejavnejši po svojem neslavnem koncu kot na vrhuncu moči? A dajte no, dajte …

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite