Robocop, zombiji in rdeča zvezda

10

Totalna vojna

Ko je pred Božičem, v času priprav na vseslovensko vstajo, ustavno sodišče v zvezi z uresničitvijo socialnih pravic in delovanja države prepoznalo protiustavnost stanja, v katerega bi nas z referendumskimi pobudami pripeljali sindikati in opozicija ter iz tega razloga zavrnilo pobude za referendum o slabi banki in državnem holdingu, je bilo rečeno, da predstavlja ta odločitev zadnji branik slovenske suverenosti, ki ohranja blaginjo v naši deželi in omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank.

Vseslovenska vstaja takrat okarakteriziranih in danes, na vse bolj zlorabljenem kraju zločina, javno priznanih zombijev, bitij brez lastne volje, je izzvenela bolj ali manj v prazno. Na pravni ravni je namreč najvišja sodna instanca za varstvo ustavnosti zagotovila, da Slovenija učinkovito sanira bančni sektor ter vzpostavi transparentno razpolaganje z državnim premoženjem. Gre za prve korake pri konsolidaciji javnih financ. Ravno zato je »koalicija nacionalnega interesa«, ne več pod vodstvom opozicije, temveč organizatorjev vseslovenskih vstaj, sindikatov in raznih pravičniških gibanj, katerih jedro tvorijo močno politično etablirani posamezniki, vzpostavila stanje totalne vojne. Dolgo vzdrževan aksiom o prepovedi vsakršne, tudi razumne kritike svetih stališč ustavnega sodišča, tako na primer v zadevi prepovedi konfesionalne dejavnosti v šolah kot v zadevi izbrisanih, se je v trenutku sesul. Celo osnovna matematična pravila so bila naenkrat obrnjena na glavo. Množica nekaj tisoč protestnikov je čez noč po pripovedovanju nekaterih celo numerično dobila večjo težo kot 586.923 volivcev še aktualne vlade.

Neka komisija

Po odločitvi zbora devetih z Beethovnove je nastala panika na dvorih udeležencev pajdaške sprege bank in politike. Možnost razkritja največjih kriznih dobičkarjev iz časa socialistične koalicije je terjala takojšnjo akcijo. Spomnim se, kako smo še kot kratkohlačniki spremljali dogodivščine junakov iz risanih filmov, katerih skupni imenovalec je bil brezkompromisen boj proti zlu. Pol človek in pol robot, nekdanji policist, poimenovan Robocop, je vodil pravičen boj zoper korupcijo in kriminal. Vedno je znal presoditi, kaj je prav. Kljub programiranemu izvrševanju ukazov je v trenutku, ko ga je sicer program silil v neko dejanje, ki bi bilo glede na konkretno situacijo zakonito, vendar širše gledano krivično in v končni posledici v nasprotju s pravom, znal uporabiti svojo človeško naravo in najti pravo rešitev ter zaobiti programiran ukaz.

Za preklop iz programiranega delovanja je očitno potreben pogum in sposobnost razločevanja zrnja od plev. Atomsko bombo je kmalu po novem letu, ko si niti še nismo dodobra oddahnili od novoletnih voščil, vrgla Komisija za preprečevanje korupcije. V času, ko bi aktualna vlada na pripravljenem terenu sprejetih reformnih ukrepov morala še dodatno zavihati rokave, se je zgodilo tisto, kar bi glede na vrednost cash flowa v zvezi z reformami lahko pričakovali. Reformni koaliciji je bil zadan knockout. Zadnji sodnikov žvižg, po izteku desetdnevnega moratorija, pride očitno na dan vsesplošne stavke javnega sektorja, ko bodo celo najmlajši ostali brez ustavno zagotovljenega varstva v vrtcih, čeprav jim ga sicer po besedah glavnega sindikalista ne more vzeti nihče. V obstoj načrta »koalicije nacionalnega interesa« ni več mogoče dvomiti.

Na pot totalitarizma

Žal je v igri preveč. »Koalicija nacionalnega interesa«, čeprav ji za nacionalni interes glede na dejanja očitno sploh ni mar, bo po ustanovitvi, sicer z njihove strani najbolj kritizirane slabe banke, prevzela razdelitev večmilijardnega premoženje, ki se skriva v bilancah največje banke. Stranski učinek tega bo še dodatno prikritje bančnih goljufij pri odobravanju enormnih kreditov in pri povzročitvi do sedaj najgloblje luknje v slovenskih bankah in javnih financah. Zaradi političnih odobritev nezavarovanih kreditov in njihovega pretakanja na račune v tujini ter posledične izčrpanosti glavnih virov denarnega toka v Sloveniji je naše gospodarstvo na kolenih.

Vse kaže, da Slovenija še ni sposobna pretrgati s tranzicijo. Rdeča zvezda je še vedno močno odtisnjena v srcih mnogih, tudi tistih, ki so se ji leta 1991 v prvih bojnih vrstah postavili po robu. Res je, da Jugoslavije, hvala Bogu, ni več. Kar pa še ne pomeni, da so tudi ideje njenih gospodarskih zablod, kot recimo nacionalni interes in vseobsegajoča »partijska« država, preživele. Tako postajajo glasovi o ukinitvi ekonomske svobode vse glasnejši. Gre za pravico do zasebne lastnine na produktu lastnega dela, ustvarjanja, inovativnosti, pa tudi na zemlji in kapitalu. Največja nevarnost, ki vodi v izgubo ekonomske svobode, pa je pravzaprav zaverovanje v zmoto, da demokracija sama po sebi zagotavlja ekonomsko svobodo. Na žalost se je tudi v Sloveniji pokazalo, da je za mnoge demokracija zgolj formalni mehanizem, ki vnaprej določa postopek postavitve oblasti in postopek zakonitega sprejemanje njenih odločitev. Takšno dojemanje demokracije pa je lahko odlično orodje za dosego njenega nasprotja.

Foto: imdb

10 KOMENTARJI

  1. Škoda, da zaenkrat nobena stran ne skuša mobilizirati ljudi v pozitivni smeri, to je, da se takoj joodpravijo določene napake in da se jasno argumentirano pokažejo cilji, ki jih moramo uresničiti.

    Pri tem pogrešam prepričljivo primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so v zadnjem obdobju uspele ekonomsko in socialno rast. Od teh držav bi morali povzeti tiste ukrepe, ki zagotavljajo gospodarsko in politično stabilnost.

    Ni mi všeč ta razkorak:

    Ena stran ponavlja, da se ne sme slovensko premoženje razprodat, druag pa, da je to naša rešitev. Resnica je pravgotovo nekje na sredini.

    Dober gospodar ne bo vse razprodal, ampak bo dobre in vitalne konje obdržal. V njih pa postavil tako dobre gospodarje kot so v našem državnem podjetju KRKI,d.d., ki je svetovni fenomen.

    Priznam, da nisem pristaš neoliberalizma, ki je povzročil v svetu razvrednotenje vrednot.

    Pristaš tudi nisem slovenskih vlaganj v tujini, razen izjem, ko je to vsestranko utemeljeno. Dober gospodar ne bo vlagal v tujino, ampak doma in bo s tem krepil domače gospodarstvo in zagotavljal delovna mesta doma in zaslužek domačim ljudem.

    Splošno je znano, da lahko krizo enostavno prebrpodijo tiste države, ki imajo močno domače gospodarstvo, ki je čimanj odvisno od tujega gospodarstva. Prav zaradi tega imajo razvite države ( ZDA, Nemčija…) davek na vlaganja v tujini, da z njim spodbujajo vlaganja doma in krepijo domače in ne tuje gospodarstvo.

    Ne morem razumeti zakaj se vse to kjasno ne pove in zakaj se tudi na ta način pospeši zdrava samozavest Slovencev. Da se zavedamo, da smo sposobni biti boljši kot drugi, če se organiziramo in če izkoristimo domače naravne danosti in strokovne in delovne moči.

    Podobno kot se to dogaja v uspešnih slovenskih družinah! Posnemajmo jih tudi na državni ravni! In ne pozabimo pri tem psihologijo motivarja ljudi za skupno dobro! kvarjajmo z rešitvijo problemov, ne pa z različnimi lastnostmi ljudi! A k c i j a !!!!

  2. Zadnji stavek se pravilno glasi: Ukvarjajmo se z rešitvijo problemov, ne pa z lastnostmi ljudi kot to počnejo vaške klepetulje, pri čemer trošijo čas in energijo, problemi pa ostajajo nerešeni.

    • Zdravo samozavestni smo, ko se zavedamo da lahko utrjujemo in razvijamo svojo pozitivno duhovne biti. Ko se zavedamo, da je od nas samih odvisno ali bomo širili dobro ali zlo. Ali bomo gradili svoje življenje in skupnosti na vrednotah ali na zlu. Da smo sposobni upravljati s svojo miselno naravnanostjo, obnašanjem in ravnanjem, ki ni v škodo drugim, ampak v korist skupnega dobrega. Ko nam naše individualne in skupne težave, stiske in krize, zaradi naše pozitivne duhovne biti, le dozirajo večjo ustvarjalnost, smelost, zagnanost, trmo, da jih premagamo.

      Zdrava samozavest pospešuje naš osebni n skupni razvoj!

  3. Gospod Svitase,
    nekako domnevam, da ne gre za “prodati ali ne prodati”, gre za državno lastnino oziroma socializem. Če še enkrat ponovim: socializem je kot ideologija ali doktrina, utemeljena na planskem gospodarstvu in državni lastnini. In nikjer pa svetu se socialistične države niso obnesle; o vzrokih lahko kasneje kdaj, sicer pa vas ne bi s tem utrujal.

    Skratka, nimamo sreče. zato imamo cel kup firm, ki so državna lastnina in čim preje se bomo te državne lastnine znebili, tem preje lahko sanjamo o Švici. Gospod Svitase, predlagam, da malo preučite lastnino v državah iz sledeče spletne povezave: http://www.siol.net/novice/svet/2012/11/svica_najboljsa_na_svetu_slovenija_na_32_mestu.aspx

  4. Tudi tu je potrebna lastninska primerjava z uspešnimi evropskimi državami, ki pa se je ne da na mizo.

    V medijih včasih površinsko zasledim, da imajo skandinavske države, ki so najuspešnejše v Evropi, kar precej podjetij, v katerih je solastnik država in da podjetja zelo uspešno poslujejo.

    Nekaj državne lastnine mora ostati že zaradi konkurence na katero se sicer prisega.

    nekaj državne lastnine je potrebno tudi zaradi gojitve občutka za skupno dobro ne pa le za lastni ego. Slovenci smo že tako preveliki individualisti in škodoželjneži oz. nevoščljivci.

    Vsaka stvar zahteva pravo mero.

    Prava, zdrava mera mora biti med tujim in domačim kapitalom. Tudi SLovencem moramo dopustiti, da se izkažejo kot dobri lastniki in gospodarji podjetij. Po logiki stvari bi se naj na domače ljudi bolj zanesli kot na tuje. Ta problem je tudi doživljal Jezus, ko je tarnal, da doma ne more biti prerok.

    • Berem: “ki pa se je ne da na mizo.”

      o, da, da, da na mizo! Samo ne smemo gledati samo socializmu naklonjenih medijev! 🙂

  5. Sicer pa priznam, da ustvno sodišče ni prejudiciralo v kakšni meri se bo lastninjenje opravilo. To je prepuščeno zdravi odločitvi vlade.

    Ni dvoma, odločitev ustavnega sodišča je potrebno spoštovati.

    Tem bolj, ker smo v krizi. Če jo hočemo uspešno premagati, moramo biti enotni. Tako kot v uspešnih slovenskih družinah.

    Kako zagotavljati to slovensko enotnost, pa si zopet vzemimo za vzgled uspešne družine, ki imajo urejene medsebojne odnose. Zato pa so uspešne.
    To pa ne pride samo po sebi, ampak z upoštevanjem veščin, ki ljudi zbližujejo ne pa razdvajajo.

  6. JEKLENI @ povej , napiši vendar ! Meni je samo žal , da smo mu ŠTAJERCI pustili odpeljati lepo punco ! Sicer pa jo zelo potrebuje , je vsaj povprečje zadovoljivo !

Comments are closed.