Revolucija je mrtva

13

V času, ko se je simbolno sklenil krog slovenske tranzicijske zgodbe in je nezmotljivi volivec skoraj popolno oblast izročil tistim, ki so jo vseskozi kreirali, se z današnjim dnem simbolno poslavlja tudi srednje- in vzhodnoevropska zgodba o vetru sprememb s konca osemdesetih let. Umrl je Vaclav Havel. Seveda ni bil prvi revolucionar takratne pomladi in jeseni narodov in marsikdo je na sceni vzdržal dlje časa. Kljub temu je prav začetek njegovega predsedovanja pred skoraj natanko dvaindvajsetimi leti nekako zakoličil novo obdobje. Pokojni Havel je bil obraz takratnega evropskega vrenja.

Paradoks in ironija

K paradoksom zgodovine pač sodi, da se bo ob njegovem slovesu v Sloveniji najbolj trkal po prsih in na njegovem pogrebu gotovo stal v prvi vrsti njegov najboljši tukajšnji prijatelj. Drugače kot dramatik, kulturnik in zapornik Havel v svoji biografiji razen kariere poklicnega funkcionarja ne more pokazati ničesar. Mimo tega seveda, da mu je šla politika neskončno bolje od rok kot češkemu prijatelju, ki se, kot bodo verjetno nekoč presodili, kot predsednik Češkoslovaške in Češke republike ni preveč izkazal. Slovenski kolega je celo po več kot dveh desetletjih še vedno veliki zmagovalec. In zdaj spet tudi javno gospodar svojega malega slovenskega fevda, za katerega mu je bilo kljub vsemu širokoustenju o Evropi vedno edinole mar. Pa celo žameta za kakšno novo žametno revolucijo ni nikjer na vidiku. Ko bodo padale grude na Havlovo krsto, si bo lahko naš fevdalec oddahnil za dolgo časa.

Foto: Salon.eu

13 KOMENTARJI

  1. Dokončno sem obupal.

    Želja, da bi se vsaj kak teden ped smrtjo znebil Kučana ,se mi ne bo uresničila.

    • Da se razumemo, kot katoličan mu ne želim Havlovega konca, le v slovensko politiko se naj neha vtikati tako usodno in pogubno.

  2. Ob smrti Havla razmišljam, kako je lahko upornik kmonuzmu imel prijatelja, ki je še vedno komunist in še vedno zlorablja mafijsko-fevdalno oblast na svojem vrtičku.

    Hkrati tudi razmišljam, da mora biti za uvedbo demokracije v družbi nujno izpolnjen pogoj, da je vsaj 51% ljudi normalnih.

    Ljudje, ki so 50 let živeli pod Mučiteljem Fritzlom v bunkerju, ne bodo mogli nikoli ustvarjati zdrave skupnosti, tudi zdrave demokracije ne.
    Kjer je večina v družbi “pozitivnih” negativcev, neodgovornih, parazitskih – le ti bodo ves čas volili take politike, ki jim bodo omogočali status quo parazitiranja drugorazrednih državljanov. Kučanu je to bilo hitro jasno, da bo demokracija konzervirala negativni in zločinski sistem v SW obliki, čeprav spremenimo oblike, HW.

    Če se normalen človek sreča z zlom psihopata, bo po določenem času spet normalen. Če pa je nekdo večino življenje živel v terorju, perverznih manipulacijah, lažeh in zlorabah – pa je deformacija večine takih ljudi tako huda, da tudi če jim daš svobodo in demokracijo, bodo te zločinske vzorce ponavljali.

    Odločali se bodo čustveno, afektivno, impulzivno, peljali bodo na populizem in na parole s katerimi so jih fevdalci zlorabljali desetletja – nezmožni videti, da ni delovalo, nezmožni ugledati notranji ustroj logike zlorabe.

    • Ko sem bral ta tvoj pripevek, mi je prišlo na misel, da si orisal kar svoj tragikomični politični lik.

  3. Se strinjam, da sta Kučan in Havel bistveno različna politika. Eden komunistični aparatčik, drugi disident in borec proti komunizmu. Skupno jima je, da sta bila demokratično legitimirana. To pa pove predvsem o bistveni razliki med Slovenci in Čehi, ter našo in njihovo zgodovino v 20. stoletju.
    Komunistom v Sloveniji se je posrečil totalitarni projekt “preobrazbe slovenskega narodnega značaja” (kot se je glasila ena programska točka njihove OF), oziroma ga politično-vrednostno premakniti na levo, češkim komunistom pa to ni uspelo, oziroma se jim je ta projekt sesul, ko se je država demokratizirala, v Sloveniji pa se je večdesetletno pranje možganov ljudi prijelo in levica zadnjih dobrih 20 let žanje sadove uspešnega dela njenih idejnih in bioloških očetov.
    Če bi Havel živel v Sloveniji, bi bila njegova usoda podobna Pučnikovi – če bi se politično aktiviral – ali pa od Draga Jančarja, če bi ostal umetnik.

  4. Kako se gredo pieteto ljudje z “vrednotami”: izkoristimo smrt Havla za poceni obračun s Kučanom. Nizko.

  5. http://www.finance.si/334039/Umrl-je-Vaclav-Havel
    miranpot [ 18.12.2011 18:18 ]
    Kot izjemen poznavalec komunizma je znan po definiciji komunizma: Temelj in bistvo komunizma je laž in prevara! Kar takoj lahko potrdi šef tajne strankarske politične policije in šef mednarodne teroristične organizacije udbe, ter šef cekazeka Milan Kučan, ki trdi da je Vaclav Havel njegov prijatelj!

  6. Murgelskemu pritlikavcu smo zaupali državo, čeprav so ti uporabni kvečjemu v cirkusu !
    KUČAN DEMOKRAT,
    NAROD BREZ GAT !

  7. Zdaj po Kim Il Jongu je Kučan poslednji živeči komunist. Ne bi smeli umirat ti komunisti. To je njihova “edina” napaka.

Comments are closed.