Resno razvojno vprašanje ali razgrinjanje lahkotnosti v razmišljanju

Pripis avtorja: komentar je bil poslan pomočnici urednika časnika Dela ga. Mateji Babič v soboto, dne 20. maja 2017. Ker ni bilo nobenega odgovora s strani naslovnice Vam pošiljam besedilo v objavo na Časnik z današnjim dnem, to je 24. 5. 2017.

Bolj se poskuša določene probleme analizirati globalno, bolj jasno sliko načina razmišljanja, zanikovanja ali podpiranja si lahko ustvarimo o avtorjih zapisanih besed. Tako nam različni apologeti »resnice« vedno predstavljajo pravo smer razvoja oz. po potrebi blokade. Vedno so eni in isti razlagalci trenutne resnice. Naenkrat imamo občutek, da vedo posamezniki za vsak problem poiskati odgovor, od problema biološkega razvoja, do stanja v naravi, pa do ocene popolnoma inženirskih rešitev sobivanja človeka v naravi. Če pa se med nje uvrstijo še enosmerni družbeni delavci, za kar se nekateri novinarji še vedno imajo, pa dobimo kolaž, ki lahko vsakokrat zapolne katerekoli površino časopisnega prostora. Sobotno Delo 20.5.2017 je dober dokaz za zgornje trditve.

Na eni strani imamo nepolitično komentatorko, ki suvereno ugotavlja, kako se je sprožila akcija testiranje terena. Na drugi strani nato sledi poznavalec in navijač »razvojnih« politik socrealističnih projektov iz obale, ki trdi da se mora po opredelitvi vladajoče strukture projekt realizirati za vsako ceno. Žrtve in stroški za dosego tako postavljenega cilja se ne smejo preštevati, tako poznavalec, ker je za vladajočo strukturo bistveno, da se nekaj naredi, pa četudi brezglavo.

Vso strokovnost pa zabeli še razmišljujoč ex politik, ki ima težave z računstvom, ki ga lahko uporablja zmedeno in vedoma zato, ker je humanist, mora imeti vedno prav in ker je prepoznana stalnica v nerazsodnem razvoju.

Številke, ki so pomembne, da se razsodnost duha lahko ocenjuje, pa so naslednje.

»Nesrečni drugi tir« po besedah prof. Pavlihe je projekt, ki je star 20 let. Torej pomeni, da je konceptualiziran po tehnologiji železniškega transporta izpred 20 let oziroma bolje 60 let. Neposodobljen projekt predstavlja za vsakega razumnega gospodarja izziv, da se poišče nove tehnične rešitve, še posebej, da se da podučiti, kaj se z razvojem dogaja v svetu.

Razumljivo je, da bi novelacijo moral še posebej zagnano zagovarjati ex minister za razvoj RS g. Jože P. Damijan. Tega žal ne zmore, ker ne razume, da se konkurenčnost izdelkov ne dosega s premetavanjem številk na papirju, ampak izključno in samo z inovacijami in vrhunsko tehnologijo, ki je v končni izvedbi zelo preprosta. Izdelek je konkurenčen, če je v izdelavi optimiran stroškovni del in če je uporabljenih čim manj minut živega človeškega dela.

Zadnji pogoj je pomemben za vse industrijske proizvode razvitega sveta, kjer je delež stroška plač eden pomembnih elementov za oceno. Razlika do prodajne cene pa so ostali spremljevalni stroški (razvoj, marketing, skladiščenje, distribucija, dobiček itd). Če zadnji našteti stroški ne zagotavljajo enostavne reprodukcije ter v razliki stroške novega razvoja, potem podjetja nimajo kaj iskati na trgu. To ve vsak, ki dela in si postavlja razmislek o človekovem življenju izven delovnega časa.

V nekaterih zmedenih in informacijsko omejenih okoljih se zato lahko srečata strokovnjak za transportno logistiko iz področja prava in inovativno usmerjen ekonomist. Z zavzetostjo si lahko ustvarita umetno družbo, ki zagovarja poteze trenutno svetovno zmedenega usmerjevalca razvoja človeštva g. Sorosa. Toliko popackanih in na koncu etično zmedenih sledov, vključno z Amnesty International, kot jih pušča po svetu g. Soros, ni pustil še nobeden v zadnjih stotih letih, pa četudi z dobrohotnim pogledom.

Sedaj pa k jedru problema transportne logistike in ekologije. Luka Koper je v letu 2016 imela 2061 privezov pri 23,5 milijona ton pretovora. Če se Luka Koper razširi za dvakrat potem to predstavlja okoli 4120 ladij oziroma trikrat je to 6200 ladij.

Vzporedno s tem je potrebno računati tudi na povečano kapaciteto pristanišča v Trstu.

Prav bi bilo, da bi g. Pavliha ob skrbi za kakovost morja in narave sam sebi odgovoril v skladu z 72. členom ustave RS, kaj to pomeni (povzeto po intervjuju v soboto 17.5.2017). Pa mu pustimo, da se o tem izreče, ko bo zagovarjal drugi tir po vladini varianti in bo sedel v civilnem nadzoru za Drugi tir z zagotovljeno plačano sejnino.

Pri trikrat večjem številu ladij bomo imeli v Luki Koper okoli 70 milijonov ton, oziroma po železnici največ 50 milijonov ton, kar predstavlja 72 % vsega transporta po železnici, sedaj je tega deleža samo 60%. Človek bi pričakoval, da razmišljujoč človek predlaga rešitev s pritiskom na ekološko manj sporen transport z železnico, ki bi ga vlada stopnjevala, prof. Pavliha pa v nadzoru zahteval s strani ministrstva.

Tako imenovani drugi tir z dvema tiroma, bo po besedah vodje projekta državnega sekretarja imel zmogljivost 220 vlakov na dan. Pri povprečni masi vlaka 1300 ton in 300 delovnih dni ter 16 dnevnega obratovanja bo kapaciteta po njegovem za dvotirno progo po trasi drugega tira 85 milijonov ton na leto.

Predlagam, da se skupaj vsedeta strokovnjak za razvoj pomorstva s področja prava prof. Pavliha in ekolog kan. dr. Jure Leben in se uskladita, kaj pomeni 6200 ladij na leto v pristanišču Koper iz ekološkega stališča in obrnjeno, zakaj se tako vneto prizadevata za prekapacitirano železniško povezavo Koper Divača, ki ima projektno zmogljivost 85 milijonov ton ali za 40 % večjo kot bi bilo glede na maksimalno zmožnost koprskega zaliva še primerno. Ker sta CI (prof. Pavliha in Damijan) in Vlada (g. Jure Leben) v tako lepem sozvočju, da smo državljani popolnoma vzhičeni, tako mediji, bo odgovor hitro dobljen.

Delo bo o takem dogovoru poročalo čez kakšnih štirinajst dni, ko bo zakonski predlog CI imel več kot 5000 podpisov za sprejem v DZ, zraven pa je DZ že dvakrat izglasoval zakon, ki gre sedaj na referendum. Ne bodi pameten, bodi poslušen in veruj v velikega vodjo pa boš razumel to logiko.

Vsakogar zanima, kako lahko vodja projekta Drugi tir g. Jure Leben govori o možni kapaciteti 85 milijonov ton, če je npr. dokaj znan Brenner z dvotirno progo in ima kapaciteto samo do 65 milijonov ton. Za zgoraj omenjena neskladja se bi morali vsi strokovnjaki, ki se sedaj skrivajo in pospešeno projektirajo drugi tir po trasi drugega tira, takoj oglasiti. Morda je pa je tudi res, da sta prej napisana podatka preveč realistična, preveč inženirska in se težko vključita v razumevanje dolgoročnega strateškega razvoja Slovenije na področju železniškega prometa z 27 km enega železniškega tira! Hic!

Zakaj sem se oglasil? Zato, ker protagonisti vladinega projekta stresajo v javnost vsakršne podatke, pravnik se gre ekologijo, ekolog se gre transportno logistiko, vmes dela še doktorat.

Torej so vsi resni mladi doktoranti, ki študirajo damo na naših univerzah so manj sposobni, ker ne razumejo, da se ob vodenju projekta, kot je Drugi tir lahko dela še doktorat v tujini. Da v tujini. Ne doma v Sloveniji! Za povrh vsega pa prejšnji teden še s strani medijev dobimo oceno, preneseno iz ust predsednika vlade, da smo vsi, ki menimo, da je projekt nedorečen, nelogičen in neprimeren za gradnjo v letu 2017 proti razvoju. Ne pove pa, kaj razume kot razvoj, ali smer v leto 1955-56 (železna zavesa!!) ali usmeritev v sodelovanje z razvitimi državami.

Predlog inženirske rešitve, ki bi jo vsak minister za razvoj podprl, vsak minister, ki ima resor šolstva in znanstveno raziskovalnega dela si ogledal osebno predstavitev, vsak predsednik vlade prisluhnil pa zagotavlja:

  • pospešeno izgradnjo v štirih letih,
  • za več kot trikrat manjšo investicijsko vrednost,
  • prehitevanje vseh ostalih transportnih rešitev v širši regiji vsaj za dve leti,
  • večja kapaciteta železniškega trasnporta v dveh letih za 30 %,
  • zaradi domačega znanja zagotavljanje normalne rasti železniških kapacitet.

Če torej ob vseh podatkih odgovorni ne razumejo, da je treba vsaj prisluhniti inženirjem, potem so državljani dolžni zahtevati javno odločitev, pa čeprav so pogoji za referendum postavljeni tako, da vsi v foteljih ostanejo in si zagotovijo umirjeno življenje.

Povejmo jasno, da bodo s sprejetjem tega zakona o financiranju drugega tira na relaciji Koper- Divača v integralnem proračunu prizadete pokojnine, šolstvo in sociala. Da manjše bodo pokojnine, manj bo denarja iz integralnega proračuna, ker vlada tišči zastarel, nedodelan projekt samo zato, da bodo zasadili prvo lopato. Le kateremu in kdaj v spomin. Prav bi bilo, da jasno povemo, da se predstavniki industrije, domačega znanja in raziskovalci tega preprosto ne gremo več in da bomo preverili utemeljenost vsiljene in nerazumne zakonodaje na volitvah, pardon na referendumu.

Prej omenjeni apologeti pa naj sami določajo meje spoštovanja in upoštevanje določenih strok, ker se lahko zgodi, da bodo določeni mediji imeli kmalu naklado okoli 11.000 izvodov v državni upravi in še 5.000 neposrednih naročnikov skupaj z okoli 22 novinarji ter 10 dopisniki.

Dr. Jože Duhovnik, Seničica pri Medvodah