Več kot pol leta se že sestajajo člani civilno družbene iniciative Resnica in sočutje, ki si želijo primerno obeležiti nekatere obletnice v letu 2015. Tako se bomo denimo spominjali 100 letnice začetkov bojev na Soški fronti, 70 letnice konca druge svetovne vojne in 25 letnice prvih demokratičnih volitev v Slovenji.
To so dogodki, ki so usodno zarezali v zgodovino 20 stoletja in jih nikakor ne smemo pozabiti. Do njih, še posebej do konca druge svetovne vojne in z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja, moramo zavzeti držo resnice in sočutja, saj bomo le tako lahko sprožili proces sprave, ki ga že predolgo čakamo. Spominsko leto 2015 naj torej prispeva k prenavljanju duha in kulture ter iskanju skupnih korenin našega še vedno usodno razdeljenega naroda.
K sodelovanju so torej vabljeni vsi ljudje dobre volje, ki želijo, da bi Slovenci na svojo zgodovino lahko pogledali neobremenjeno, jo sprejeli celovito z vsemi tragičnimi in travmatskimi posledicami. Te nam sedaj ne omogočajo skupnega nastopa s ciljem optimističnega pogleda v prihodnost, ki bi ne bil ideološko obremenjen. Zato je nujno, da se zbere kritična masa ljudi, ki menijo, da je razdeljenosti treba narediti konec. Ne seveda tako, da bi se v vsem strinjali, ampak da bi drug drugemu spoštljivo prisluhnili.
Ko govorim o kritični masi ljudi, ki bi bila potrebna, da se spravni proces vendarle pospeši, imam pred očmi število vseh umrlih v drugi svetovni vojni. Po imenskem seznamu, ki ga je opravil Inštitut za novejšo zgodovino, je teh žrtev trenutno 99823. Gre za rezultat znanstveno zasnovane zgodovinopisno – žrtvoslovne raziskave, ki poteka od leta 1997. Zajema vse osebe, ki so v obdobju april 1941 – januar 1946 izgubile življenje v različnih okoliščinah med drugo svetovno vojno in neposredno po njej zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. Če bi torej en živi Slovenec simbolično „posvojil“ enega umrlega, bi prišli do številke, ki bi lahko med nami naredila prostor za resnično in sočutno zavedanje o bolečinah in travmah ob izgubi najbližjih. Morda se komu zdi številka sto tisoč visoka in res je, vendar pa pomislimo, da se je leta 1999 v Mariboru s papežem srečalo dvesto tisoč ljudi. Če bi vsak drugi posvojil eno žrtev povezano z drugo svetovno vojno, bi prišli do našega cilja.
In kako lahko „posvojimo“ umrle? V sklopu pobude Resnica in sočutje, deluje tudi spletni projekt Vseposvojitev – Varuhi spomina. S prijavo vanj imate na voljo dva načina za izbiro vašega posvojenca-ke. To je lahko naključna izbira osebe s seznama žrtev, ko vam bo spletna stran sama, naključno izbrala in izpisala ime vašega posvojenca. Druga možnost pa je izbira prav določene osebe s seznama žrtev, ki se vam bo, če je na seznamu, prikazala za posvojitev. Nato natisnemo posvojitveni list. In zdaj? Pred seboj imamo ime in priimek z letnico rojstva in smrti. Morda čutimo nelagodje ob neznani usodi, ki jo nosi s sabo to ime. Zdaj smo nekako odgovorni zanj. Lahko se poglobimo v dejstva znana o tej osebi. Morda tu ali kje drugje najdemo še kakšen podatek o tem človeku. Morda ga lahko umestimo v širši zgodovinski okvir. A tudi, če ne vemo nič o njem, mu lahko takoj namenimo dobre misli, naše molitve. K sodelovanju lahko povabimo tudi bližnje, ki nimajo računalnikov. V ta namen lahko posvojimo do deset oseb. Odločimo se med naključno ali določeno izbiro, na prikazana polja vpišimo ime posvojitelja, natisnimo posvojitveni list in jim ga izročimo.
Seveda pa pri civilno družbeni iniciativi Resnica in sočutje ne gre samo za posvojitev umrlih in njihov pokop na e-pokopališču. Vse skupaj je zamišljeno kot širok družbeni projekt na različnih področjih, ki naj nas spodbudi k tenkočutnejšemu razmisleku o času v katerem živimo.
Slovenski narod mora začeti zdraviti posledice med in povojnih travm v družinah. Med nami je več sto tisoč ustrahovanih, razvrednotenih in zlorabljenih preživelih in njihovih otrok in zdaj že tudi vnukov, ki svojega odraščanja v grozi in stiski, nevarnosti, strahu in pomanjkanju ne morejo spremeniti čez noč. Vojna se je sicer končala, toda boj za čustveno preživetje oseb in naroda pa se šele začenja. Zato bodo pripravljene delavnice in okrogle mize, ki se bodo ukvarjale s to tematiko.
Po vzorih spominskega ponedeljka v ZDA, ali dneva spomina v Britanskem Commonwealthu, ali dnevu žalovanja v Nemčiji, pobuda predlaga, naj se v Sloveniji uvede Dan spomina na 24. junij, dan pred dnevom državnosti. Posvečen naj bo vsem žrtvam vojn in nasilja med prebivalci Slovenije in Slovencev v zamejstvu ter po svetu in vsem žrtvam drugih narodov na slovenskih tleh.
Več slovenskih muzejev, na čelu z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, v prihodnjem letu pripravlja razstavni projekt z naslovom Pot domov. Pri tem bodo odprli številna vprašanja o pojmih kot so dom, domovina, država… ter soočili različne osebne vojne izkušnje in obiskovalcem ponudili možnost, da prisluhnejo njihovi pripovedi.
Teološka fakulteta bo v pobudi Resnica in sočutje pod istim naslovom meseca marca pripravila skupaj z Radiem Ognjišče okrogle mize po vsej Sloveniji na teme: Slovenci – žrtve treh totalitarizmov, brezpravne osebe, Slovenija kot neurejena grobnica, veliki eksodus, žrtvovani narodi, resnica, sočutje in sprava. Potekale bodo v sodelovanju z Radiem Ognjišče v vseh šestih škofijah. V aprilu in maju bodo na Teološki fakulteti sledile okrogle mize z domačimi strokovnjaki na temo Resnica in sočutje.
V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu RS pripravljajo retrospektivi dokumentarnih in igranih filmov, ki pričajo o drugi svetovni vojni, revoluciji in njunih posledicah. 27. maja bo v Slovenski filharmoniji koncert, na katerem bo poleg priznanih solistov sodeloval tudi simfonični orkester RTV Slovenija. Pobuda pripravlja tudi gledališko predstavo in veliko likovno razstavo z naslovom »O čem razmišljaš, Antigona?« kot nosi naslov ena od slik akademskega slikarja Staneta Kregarja. V februarju leta 2015 bo na ogled v Zavodu sv. Stanislava, na njej pa bo sodelovalo približno 25 slovenskih slikarjev in kiparjev. Omeniti velja tudi projekt Golobi miru, ko bo 70 klekljaric iz 70 slovenskih krajev sklekljalo 70 tridimenzionalnih golobov, ki bodo predstavljali 70 let miru od zaključka 2. svetovne vojne.
Ob tem je zaživela tudi spletna stran pobude: resnicainsocitje.si, kjer najdete vse podatke o delovanju pobude in kjer se ji lahko tudi osebno pridružite. K pobudi vabljeni vsi, ki ste se v svojih strokah angažirali za resnico in sočutje oz. se javno izpostavili, pa tudi vse ostale, ki vas pobuda Resnica in sočutje nagovarja. Vabljeni, da prispevate k sami zamisli, obenem pa obvestite vse, za katere menite, da bi pobudo lahko obogatili in uresničili.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
