Rešite severovzhodno Slovenijo!

31
351

Vinogradi v HalozahDr. Ivan Štuhec je na zborovanju Civilne družbe za pravično Slovenijo v Unionski dvorani v Ljubljani večkrat vzkliknil: “Rešite severovzhodno Slovenijo!”. Takrat se mi je to zdelo kar malo iz konteksta dogajanja na zborovanju in sem ga dojel nekako v smislu “mož je pač lokalpatriot”.

Pet dni peš po pokrajini

Pet dni sem hodil, sicer bolj po vzhodni in le delno po severovzhodni Sloveniji, natančneje po evropski pešpoti E7 od Krškega preko Bizeljskega, Kozjanskega in Haloz do gradu Borl pri Ptuju. Pot vodi skozi vasi, mimo osamljenih kmetij na strmih pobočjih čudovito lepe pokrajine. Na poti sem se srečeval z ljudmi, se pogovarjal z njimi in se poskusil kot mestni človek vživeti v njihova življenja, njihove strahove in skrbi. Kolikor se pač v petih dneh da.

Kar nekaj osebnih zgodb sem slišal. Gospa, malo pod šestdeset bi ji prisodil, je desetletja težko delala kot brusilka v Steklarni Rogaška. Tik pred penzijo je nenadoma postala tehnološki višek in izgubila službo. Sedaj skupaj z ostarelo mamo obdelujeta majhno kmetijo. Redita dve kravi in tri prašiče. Skrbi ju, kako bosta letos ob suši, ki prizadeva Slovenijo (na travnikih ni praktično nobene trave, le za nekaj prstov debele razpoke v zemlji), lahko prehranili živali, da bosta preživeli. Skrbi ju, kako ju bodo udarili davki, ki se napovedujejo za kmete. Morda bosta morali prodati še to zemljo, ki ju preživlja … seveda ljudem z denarci, iz mesta, ki si bodo tu zgradili vikend za občasno uživanje v še precej neokrnjeni pokrajini. Vikendov je, predvsem na slemenih in pobočjih Haloz, v teh krajih res veliko.

Kmetije pa so se izpraznile. Kot mrtve priče preteklosti stojijo na slemenih in pobočjih strmih goric. Vinogradi se zaraščajo, trte ponekod komaj še silijo iz plevela. Še tam, kjer je na kmetiji še življenje (na primer na eni od turističnih kmetij) je precej pesimizma, občutka pozabljenosti in tudi nekakšne nespretnosti tržiti to kar imajo – lepoto pokrajine in kakovostno vino. Gostov ni dovolj za preživetje, nihče jih dovolj dobro ne trži, sami so pa precej nespretni, nevajeni marketinga.

Edino vikendaši še prinašajo življenje v te kraje. A le ob koncu tedna. Celo oni, ki so se – po oceni enega od njih – pred tridesetimi leti “zaleteli” v te bregove, bodo propadli. Otroci pač ne pridejo več, ne zanima jih delo v vinogradu. Razumljivo, vikend je bil pač “fotrov” projekt. Tako, da bodo celo vikendi počasi propadli. Že sedaj se prodajajo zelo pod ceno.

Rešitev?

Boljša infrastruktura? Infrastruktura – v mislih imam to kar sem občutil na poti: vodo in ceste – v teh krajih niti ni slaba. Presenetilo me je, da je po razprostranjenih pobočjih Haloz do hiš speljan vodovod, kar je moral biti velik finančni zalogaj. Ceste niso slabe, večinoma so asfaltirane. A vse to je – po besedah enega od domačinov – prišlo dvajset let prepozno. Mladi, ki so preživljali trpljenje svojih staršev – na primer vsakodnevno vstajanje sredi noči, da si bil peš ob šestih v tovarni aluminija v Kidričevem, potem pa do pozne noči delo na kmetiji – so se že davno odselili.

Delovna mesta? Giganti – tipa steklarna, tovarna aluminija, niso privlačni za mlade in tudi ti odpuščajo presežne delavce. Turizem, ki je gotovo lepa priložnost za te kraje, se zdi da je v teh krajih še v povojih in nekako ne zaživi. Opazil sem sicer projekt turistične vasi Halonga, a v tem času – na vrhuncu turistične sezone – ni bilo opaziti prav nobenega turista. Večina Slovencev pač dopustuje na Hrvaški obali.

Pridelava vina? Pridelava vina se menda ne splača. Prodajati vino po 1 € za liter? “Raje vržem trse ven! Je vloženega preveč znoja in truda”, se je pridušala gospa. Pa vendar, nad krajem Podlehnik sem opazil mlad, zelo sodoben nasad trt. Do vsake trte je bila speljana cevka za namakanje, ki je v tem času seveda delovala. Žarek upanja, sem pomislil, a kmalu izvedel, da je “nekaj hribčkov” nad Podlehnikom kupil avstrijski investitor. On bo vino, ne samo pridelal – to znamo tudi sami, pač pa ga bo znal tudi dobro tržiti in z dobičkom prodati. To pa nam ne gre. Mi bomo raje delavci-viničarji tujcem, tako kot včasih grofom. “Zgodba iz preteklosti se nam ponavlja”, je zaključil mladenič iz Svete Trojice nad Podlehnikom.

Pomoč države? Seveda! S primernimi davčnimi spodbudami za življenje in za poslovanje v teh krajih, bi se gotovo kdo vrnil. A kaj, ko to ne gre. Davčni primež – predvsem nepremičninski davek – bo udaril najusodneje prav po teh malih ljudeh. Večina volivcev namreč prebiva v velikih mestih, je lepo zaposlena v državnih službah, voli one, ki skrbijo za razvoj državne birokracije in jo regionalni razvoj ne zanima. Večina Ljubljančanov nas tudi veselo prikima županu Jankoviću, ki že leta tarna, da mu je Janševa vlada s spremembo zakona o financiranju občin vzela 60 milijonov € in jih namenila periferiji. V Ljubljani si bomo torej gradili krasne stadione, podzemne parkirne hiše, ki omogočajo, da svojo rit pripeljemo prav v center Ljubljane, celotna pokrajina Haloz, Kozjanskega in Bizeljskega pa se nam bo demografsko izpraznila.

Res je, ne vidim prave rešitve za te (in še druge) pokrajine na obrobjih Slovenije. Se pa strinjam z dr. Štuhecom, da je potrebno rešiti severovzhodno Slovenijo. V to sem se prepričal na lastne oči med petdnevno hojo po vročini med vinogradi, po gričih, gozdovih in vaseh Bizeljskega, Kozjanskega in Haloz. Morda bi takole romanje pomagalo še komu. Da bi kdaj iz Ljubljane prišlo kaj dobrega, kot se je izrazil eden od domačinov.

Foto: Aleš Čerin

31 KOMENTARJI

  1. Zelo zanimivo branje. Čeprav sem alergičen na to, da so tujci (Avstrijci) vedno vsaj korak pred nami, to salamensko drži. Čeprav so, kot pravi moja boljša polovica, zaplankani, ker se niso nikoli selili po vsem svetu, so pravočasno poskrbeli za infrastrukturo na podeželju in res je, znajo se tržno obnašati in ponuditi svoje izdelke in storitve. In znajo se upreti požrešnosti – te dni sem ob Belem jezeru na avstrijskem koroškem, kjer so pred leti dobili okoljsko nagrado EU, ker niso hoteli speljati krožne ceste okrog jezera. Danes turiste, ki pridejo na vzhodni ali zahodni del jezera raje pridno (in za ustrezen denar) vozijo po jezeru z ladjico. Kako nas nesejo v razvoju gorskega kolesarjenja raje ne omenjam …

  2. SV Slovenija je v slabem stanju zaradi dejstva, ker so nesposobneži in škodljivci uničili gospodarstvo. Dovolj je, da preštejemo tovarne na območju Murska Sobota-Maribor leta 1990 in danes. Prispevek je klasično jamranje, kako se nič ne da in je v pogledu reševanja situacije popolnoma nekoristen.
    Na mestu Štuheca pa bi raje bil tiho glede na znana dejstva.

    • Tvoji nesposobni komunajzerji so uničili gospodarstvo, to je to.

      Štuhec ima pa še vedno prav.

      In Pivovarna je v Avstriji – ustanovitelj Slovenec. Pa ne zato, ker bi bil nesposoben to izvesti v Sloveniji, ampak, ker ga komunajzersko zbirokratizirana oblast pri nas ovira do onemoglosti.

  3. Človeška inercija je izredna. Še eno leto, še enkrat razpokana koruzna polja, a prehrambenih navad ne bomo spreminjali. Bolje da nas globalne klimatske uničijo – naj uničijo kar cel narod, kot da bi spremenili tip posevkov po poljih. Bog ne daj, da bi kdo postal vegetarijanec, ali samo zmanjšal uporabo mesa na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (ne več kot en obrok na teden).

    Sadno drevje in grmičevje večinoma veliko bolje prenaša sušo od koruze… A očitno nas morajo stare navade pripeljati v popolnoma brezupen položaj, da dvignemo lene riti. 🙁

    • Prav zabava me, ko ob vsaki suši berem priporočila vseznalcev, da je treba zamenjati strukturo kolobarja.

      1. Koruza je v kolobarju predvsem zaradi krmnega obroka, delno pa tudi zato, ker smo zaradi nespametnih odločitev akterjev od prve vlade naprej izgubili kraljico poljščin – sladkorno peso, ki zaradi določenih razlogov kljub veliki listni površini relativno dobro prenese sušo (tudi v ekstremno sušnem letu 2003 so nekateri boljši kmetje imeli pridelke nad 50 t, res pa je da zna biti nekoliko nižja digestija) . Sicer pa se lahko odpelješ preko meje, pa si pogledaš situacijo na avstrijskih poljih. Le kako, da imajo super sposobni Avstrijci ravno tako od suše prizadeta koruzna polja.

      2. Sadno drevje ravno tako zahteva namakanje, sploh gosti nasadi na šibkih podlagah s plitvim koreninskim sistemom načeloma pa ga ne pridelujemo na ravnicah, saj so le te v naših klimatskih razmerah spomladansko mrazišče.

      Rešitev torej ni v revolucionarnih spremembah kolobarja ampak v postopnih prilagoditvah ter sistematični izgradnji namakalnih sistemov ter vodnih zbiralnikov.

        • Odkupovala jo je tovarna, dokler je niso nespametno spravili v tuje roke in leta 2006 zaprli. Posledično danes slovenska industrija kupuje sladkor na evropskem trgu po oderuških cenah.

          • Seveda spet vališ krivdo na druge. Tujci so podjetje zaprli, ker ni bilo rentabilno. Pri nas bi dajali pa subvencije za zanič podjetja.

            Čudno, če je sladkor po oderuških cenah, da potem podjetje ni moglo preživeti. Nekaj je narobe s tvojo logiko.

          • To niso nobena dejstva, ampak tvoje blodnje. Bog ne daj, da kak zasebnik zapre tovarno, itak je krivo vse drugo, kot pa čisto gola ekonomska dejstva.

            Očitno sladkor ni tako drag na trgu, sicer bi podjetje brez težav poslovalo in ga nihče ne bi zapiral.

    • Ne nakladaj o vegetarijanstvu, ki ni nič krivo. Tudi za globalno segrevanje/ohlajanje ljudje nismo nič krivi.

      To je velika laž.

      • TSO ni imela v nobenem letu izgube. Zaprta je bila zaradi političnih odločitev škodljivcev iz EU ob pomoči in sodelovanju takratne kriminalno nesposobne Janševe vlade.

        • Saj se mi je zdelo, da ne boš mogel mimo neupravičenega napada na Janševo vlado, ki je v nasprotju s tem, kar pišeš, bila sposobna, saj smo bili takrat gospodarsko najbolj uspešni.

          Kriminalno nesposobne so bile le leve vlade po Janševi.

  4. Uh, spet bi eni levi politiki (gobezdači) učili kmeta kaj naj sadi?! Ko tista Lučka Bogataj, ki sama ne bi gajbo korenčka vzgojila in prodala… Pametna pa ko sto hudičev.

    Kmetijstvo je uničil komunizem. Čemu pa naj služi toliko tovarn na kmetijskem območju? Jasno da so propadle. In kar je huje, z njimi bo propadlo tudi kmetijstvo.

  5. Aleš dobro, da ste podelili z nami ta vtis. Tudi sam prihajam iz teh krajev in preiferija Slovenije potrebuje razvoj, tudi tam je potrebno, da Slovenci obdelamo zemljo. Prihajajo časi, ko bo hrana, les, voda preživetvenega pomena in tega ne smemo prepustiti tujcem. Zato strnimo vrste in korajžno naprej v ozaveščanju slovenstva.

  6. Res je, Avstrijci se ne razseljuejo, ker znajo ceniti svoj dom in iz njega pridobiti vse kar je možno.

    Zato znajo pridobiti vsa leta največ tujih turistov, da jim prodajo, kar so pridelali.

    Severovzhodna Slovenija palava na podtalnici in ob majhni iznadljivosti ne bo nikoli trpela suše.

    SV Slovenija čaka na pridne in podjetne ljudi.

    Centralizacija Slovenije pa povzroča nepotrebne stroške, nerazvitost odmaknjenih pokrajin in še in še negativnih posledic.

  7. Če je pa kmet proletarc. Kako naj skrbi za zemljo? Če je pa bilo treba 3000 pomurkam dat službo, v tovarni. Kdo bo skrbel za zemljo? Razen za hobi. Ali pa kot megalomani, sam z mehanizacijo, in lastnimi otroki kot sužnji. To je slovenski kmet, če sploh še je kmet, kajti vsi pravi gospodarji so obupali.

  8. Ne gre za to, da bi Slovenci na SV ne bili pridni. Vendar pa bi morali izkoristiti nepovratna evropska sredstva in si urediti namakanje poljščin s podtalnico.

  9. Vsak, ki želi delati, lahko z najmom ali skupaj z drugimi prideluje zelenjavo in druge vrtne pridelke ali poljšđčine ali jagodičevje ali sadje…

    • Naša družina ima kmetijo 15 kilometrov iz Maribora. Teoretično bi jo lahko obdeloval. Kar pa v praksi pomeni, da bi samo za to moral imeti avto…

  10. Dober članek in zelo resnična zgodba, ki pokaže, kako malo je vreden pridem človek, SLOVENEC, ki je danes zaničevan in vsakdo ga hoče izkoriščati. Rad grem v hribe naokoli, fotografiram hiše, ki propadajo, kozolce, rad pa vidim tudi lepo urejene hiše, okolico, travnike pokošene, gozdove urejene. Bo izgleda res tako, kot nekoč, spodaj so se Nemci in Italijani,Madžari šopirili, Slovenec je delal pridno, sedaj pa razni priseljenci iz Balkanije in nekatere prodane duše zopet izkoriščajo tega pridnega človeka! SRAMOTA !

    • Koliko odstotkov slovenskih kmetij imamo v lasti priseljenci z Balkana? (Kaj pravno pomeni status kmeta?)

  11. a se sprašujete, zakaj propada vse– tudi kmetijstvo?
    Zato, ker je južnjaška, zelo ležerna mentaliteta, ki pravi, da se je treba ”boriti” zgolj zato, da imamo veliko cvenka, ne glede na njegov izvor, pa veliko polemizirat, protestirat za svoje ”pravice”, delat pa NIČ ali bolj malo, ”oprijela” tudi kmečkega življa”.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite