Rešimo vero

25

svastika_samo-skralovnik2Kristjani, se zdi, nismo prav posebej zaželjeni v sodobni družbi. Od tega, da se nas prezira ali potiska v zasebnost, pa vse do tega, da se nas verbalno napada. Velika večina ateistov in agnostikov bi sicer zavoljo strpnosti priznala, da je neka oblika krščanstva, ki pridiga harmonijo in prijaznost do sočloveka, se je pripravljena prilagoditi modernemu svetu, ima primeren pogled na razne svetopisemske »pravljice«, nikogar »ne obsoja« in je tolerantna do drugače mislečih, dobra za družbo. Klub temu pa večina ateistov nasprotuje določenim pomembnim elementom katoliške cerkve kot so javno delovanje, institucionalizacija verske dejavnosti, monopol nad doktrino in pa onostranski ali nadnaravni značaj vere. Problem ni le v neodobravajoči ali nasprotujoči drži nekega deleža prebivalstva do omenjenih aspektov katolištva. Ne gre za to, da nekateri »menijo« da je tradicionalno krščanstvo »passé« ali nesprejemljivo v modernem svetu, ampak bolj za to, da se je sodobna kultura razvila v smer, ki je v konfliktu s katoliškim naukom, v določenih točkah pa čisto nekompatibilna. Obstaja razpoka, ki ponekod ni le razpoka temveč prepad.

Kristus se ni omejil na to, da bi v določenem zgodovinskem trenutku in na določenem kraju »predaval« o vrednotah, po katerih naj bi se vsak posameznik ravnal v svojem zasebnem življenju. Ustanovil je konkretno »društvo«, kateremu je imenoval vodjo ter določil pristojnosti (Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev […] Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih). Učil je o ljubezni do bližnjega (ne zgolj do nevidnega Boga) in usmiljenje do ubogih, in s tem zasnoval njen družbeni nauk. Povrh vsega tega pa si je drznil – kar je za nekatere najhuje – izreči besede »Jaz sem pot, resnica in življenje«. Ni rekel: »Jaz sem ena izmed vseh mnogih enakovrednih resnic. Za mano bodo prišli mnogi drugi, ki bodo približno isto dobri kot jaz. Če vam bolj ustrezajo, jih lahko poslušate, vseeno je«. In podal jasna navodila o evangelizaciji vseh ljudstev.

Sodobna kultura, ki je ateistična, nas uči, da je vera »zasebna stvar posameznika« in ne sme priti do izraza v javnih odnosih. Religija je stvar osebnega prepričanja; nobenih dokazov ni, da Bog res obstaja, ker ga znanstveniki niso opazili, izmerili ali izračunali. Po drugi strani je na svetu mnogo religij, ki so med seboj popolnoma enakovredne – nobena izmed njih ni bolj resnična od druge. Katoliška Cerkev pa je sporna institucija, ker si lasti monopol nad resnico in moralo, kar je v nasprotju zmoralno svobodo posameznika. S svojim vztrajanjem pri določenih nedokazljivih načelih zavira razvoj znanosti. In tako naprej. Vse te trditve so lahko iz ateističnega vidika čisto legitimne in morda dokazljive. A če je duh moderne kulture prežet s temi načeli, če zgoraj opisane trditve o krščanstvu držijo, se lahko strinjamo, da obstaja neka napetost. Vsi katoličani jo čutimo na lastni koži, če smo le malo dosledni s tem, kar verjamemo.

Obstaja nek miselni tok, ki že približno dve stoletji poskuša krščanstvo prilagoditi v tem smislu, da bi bilo bolj racionalno in naravno, hkrati pa bolj sprejemljivo za moderni svet. To gibanje, ki ni enoumno temveč zavzema različne oblike, nekateri imenujejo teološki modernizem, verski naturalizem ali pa tudi imanentizem in šteje med navdušence mnoge mislece, predvsem iz protestantskih krogov. Predvsem po zaslugi drugega vatikanskega koncila so se nekatera stališča teološkega modernizma uveljavila v Katoliški Cerkvi. Največje značilnosti tega gibanja so zanikanje nadnaravnega, dojemanje Kristusa ne kot Božjega sina temveč kot zgodovinsko osebnost in postavljanje človeške volje in razuma nad Boga. Toda krščanska vera ni humanizem ali kakršenkoli filantropizem. Ni je mogoče utemeljiti na naravnih zakonih, čeprav to ne pomeni, da je iracionalna. Bog je nadnaraven, pa vendar logičen. Krščanstvo je kot neka posebna matematika, ki sicer drži, vendar ob zelo nenavadnih in navidezno nemogočih robnih pogojih, ki jih je treba brez dokaza sprejeti. Kristjani premnogokrat nasedemo tej pasti razlaganja krščanske morale na podlagi »naravnih zakonov«. Religija pravimo, je koristna za družbo, ker daje človeku dostojanstvo ter ščiti in tolaži najšibkejše. Po drugi strani je dobra, ker vzgaja poštene in marljive državljane, ki hodijo na volitve in »sodelujejo«. Pa še argument par excellence: religija je antropološki pojav in kot tak naraven. Izhaja iz človeka in mu pripada po naravi. Na žalost pa nihče ne ve točno, kakšen je človek po naravi (ne Rosseau ne Nietzsche) in ker je pri razlaganju lastne narave relativno kratkoviden in oportunističen, se tolmačenje le-te spreminja, argument pa zgubi svojo moč.

Če krščanstvu odstranimo kar je nadnaravno, ostane le tisto kar je nenaravno (tako je dejal Chesterton). Kakšen je lahko smisel celibata, če ne obstaja milost, ki ga povzdigne nad nizkost človeških insktintov? Kaj ostane od neločljivosti krščanskega zakona, če ni zadaj zakramenta, ki ga dela večnega v Bogu? Kaj ostane od papeževe nezmotljivosti, brezmadežnega spočetja, svete spovedi, svete maše? Samo še vraževerna tradicija, ki sodi v čas, ko človek ni vedel zakaj vsak dan vzhaja sonce. In čeprav je vedno mogoče najti za vse to neko instrumentalno razlago (obred sv. spovedi ima npr. terapevtske učinke, ki olajšajo vest grešnika), je bistvo v milosti in v zakramentu. Zato krščanski naturalisti, modernisti, Darwinisti in humanisti ne vidijo potrebe po teh vraževernih dodatkih, in jih mirne vesti izpustijo. Oni se raje osredotočajo na »zgodovinskega Kristusa« in na »univerzalno religijo«. Postava za njih ni od boga, marveč družbena pogodba, in se jo kot tako da poljubno spreminjati. Mi se jim bomo, na žalost kmalu, pridružili, če bomo šli po tej poti.

Ateistična kultura, v kateri nam je dano živeti, ne sprejema ali pa je v nasprotju z mnogimi vidiki naše vere. Krščanstvo je sprejemljivo za družbo le v kolikor se odpove nekaterim skrajnostim kot so na primer to, da zase trdi, da je »resnica«, ali pa to, da želi biti dejavna v družbi. Teološki modernizem je poskus tihotapljenja imanentnih ter relativističnih načel v krščanstvo, kar je za mnoge nasprotnike še kako dobrodošlo, ker rahlja jedro vere. Konflikt je precej intenziven in se vse bolj poglablja, čeprav se to ne kaže vedno navzven. Če se vdamo modernizmu in popustimo pri načelih, morda postanemo bolj »kompatibilni«, a smo s tem izdali Kristusa. Ne vem dobro, kakšna je pravzaprav rešitev za nastalo situacijo. Zagotovo ne bomo uspeli večno ohranjati krščanskih vrednot v družbi le s politično dejavnostjo, čeprav je le-ta potrebna. Krščanska politična stranka, ki sodeluje v demokratičnih koalicijah, je le zadnja obrambna linija, ki lahko kratkoročno zadrži kulturno erozijo: obramba je vedno težja od napada, uspeh napadalca pa je dostikrat le vprašanje časa in vztrajnosti. Za kaj več bomo morali biti bolj ustvarjalni, bolj dejavni, bolj načelni. Pogumno živeti, kar je učil Kristus, pričevati o resnici, biti pripravljeni na posmehovanje in »outsiderstvo« ter vsak dan plavati proti toku. Mogoče nam tako uspe rešiti našo vero.

Foto: Samo Skralovnik


25 KOMENTARJI

  1. “Mogoče nam tako uspe rešiti našo vero”?-Vero kristjani živimo ali pa ne-drugače rećeno:v veri in zvestobi vsak dan sproti hodimo za Kristusom,ki je edina prava pot ali pa ne-po Njegovem nauku in konkretnem zgledu se vsak trenutek učimo izrekati Očetu:ne moja,ampak Tvoja volja naj se zgodi.Kajti Kristus je Odrešenik-mi pa nismo nikakršni rešeniki,tudi svoje vere ne.Ta nam je podarjana-ne le ob krstu,ampak vsak dan znova.Vera je tudi stalno odločanje(ne vedno uspešno) za zvestobo in ljubezen do Boga in bližnjega.Pa še to:”kako torej reševati stvari?”ja ne znam drugo,ja molim!”je odgovarjal pronicljivi Ž.Mardešič.Iskanje kakih drugih starih mehov(izpred 2.Vat.koncila npr.)ne more biti ustrezna rešitev za še vedno nastajajoče novo mlado vino.

    • To kar pravite je res, vendar sem želel poudariti en drugi vidik.

      Ko tukaj govorim o veri ne mislim na Vero kot milost, ki se udejanja v vsakem človeku, ampak na vero bolj v družbenem, kulturnem ter institucijonalnem smuslu.

      V tem kontekstu je res, da človek ne more rešiti vere z lastno močjo. Je pa tudi res, da jo lahko z lastno močjo zafura – to spet ne v smislu milosti temveč v smislu doktrine.

      Zato je poziv k reševanju vere v resnici poziv k streznitvi pred raznimi blodnjami v nauku, hkrati pa poziv k dejavnejšemu uresničevanju.

      lp!

      • V tem smislu smo pa marsikaj zafurali. Kako mladim predstaviti vero, ko pa jim je zatajena že tretjo generacijo? Današnji mladenič, tretja generacija brez verouka, ko gre mimo stolnice se mora vprašat: kteri idioti pa so to gradili? In če ga to ne spravi v dvom, da vprašanje ni vredu in da je treba iskati dalje, je s tem konec. Zmaga revolucije je popolna.

        Poskusite si predstavljat prepad med monumentalnostjo cerkvene arhitekture in popolnim zatajevanjem vsega kar je versko! Tisti ki je gradil stolnico je moral biti osel na tretjo potenco. Samo to lahko mladenič ugotovi in gre dalje. Kar neka “kultura” brez razloga.

      • prav,nadejam se,da se bova kdaj srečala v dejavni veri,usmiljenju in zvestobi do vsakogar po zgledu usmiljenega Samarijana.

  2. Zanimivo in aktualno razmišljanje av torja.

    Glede na to, da v kršačnstvu glavna zapoved in vodilo ljubezen, menim, da je krščanstvo prežeto s humanizmom, kar je bližnjica do dobrega med ljudmi.

  3. Moram reči, da sam doživljam sebe kot vernika drugače, kot je opisano v članku. Nočem sprejemati vloge nezaželenega in zadrtega katolika, ki je v stalem sporu z modernim svetom. Ampak zaradi tega mi moje vere ni treba mehčati ali jo prilagajati. Življenje po veri samo po sebi še ni neprivlačno. Jezusu je sledila velika množica, ker so bila njegova stališča privlačna. Res je, da mu je množica na koncu izbrala križanje, ampak ta množica je bila nahujskana od oblastnikov.

    Tako, da dejstvo, da kristjani nismo zaželeni v sodobni družbi in da se nas potiska v zasebnost, je bolj želja oblastnikov. Po drugi strani pa smo si zato krivi tudi sami: sovražen pogled, čim srečamo nekoga, ki ima stališče, ki je drugačno od našega, pa naj bo “napreden” aktivist ali pa nostalgik po prejšnjem sistemu. Saj lahko človek še vedno obdrži svoja stališča in se z “nasprotnikom” sproščeno pogovarja.

    Pa slaba podoba cerkve: kriza, kraja premoženja, cerkev dolžna 800000000; cerkvena družba, trženje pornografije; pa ko da ni nič.

    Po mojem mnenju vera bo preživela. Ampak najprej se bo znebila vse navlake in tako postala bolj privlačna, kar sploh ni težko v tem kriznem in zmedenem svetu. Kar poglejte papeža. Ali je on kaj spremenil “trda” stališča svojih predhodnikov?

    Kristjanu ni treba plavati proti toku. Če hočejo naj plavajo drugi. Kristjan naj plava s tokom življenja.

    • Ne bi rekel, da so bila Jezusova stališča ravno privlačna. Še današnjim vernikom ne. Tudi takrat je bila dobrota sirota, tako kot je danes. Zato sam nasprotujem etični razlagi naukov. Bojim se da kristjan vendar mora plavati proti toku, sicer gre življenje mimo njega. Drugi namreč plavajo s tokom. Tako bo tudi slaba podoba cerkve odplavala s tokom. Saj je že pol od tega kar si napisal odplavalo. Le krvi se nismo napili. Kar je morda tudi dobro.

      • Glede na to, da so Jezusu sledile velike množice, je bil privlačen. Ljudje so verjeli, da govori resnico. Če človek v nekaj res verjame, mu ni težko vložiti v tisto precej truda.

        Če plavati proti toku pomeni, da se za neko stvar trudiš, medtem ko so drugo skeptični, potem se strinjam. Ampak potem uspeš in jih skepsa mine. Če ne uspeš, je pa nekaj narobe.

        Ne gre za to, da bi etično razlagal nauke. Iz izkušenj vem, da je v vernikih precej stvari narobe. Ne v nauku, pač pa v obnašanju. Trdim, da je v vernikih precej ideološke in druge navlake, ki je pogosto celo nasprotna z vero. In ta navlaka, ne pa nauk, je glavni krivec, da je cerkev neprivlačna.

        Problem pri mladini je, da nima v kaj verjeti. Se potruditi v šoli, da bo dobra služba – če? Pošteno uspeti kot podjetnik – a je sploh možno? Ustvariti družino – pa kdo še verjame v to? Cerkev – saj oni niso nič boljši. Krščanstvo – kot da je obtičalo v preteklih stoletjih.

        Ali je sploh kje kdo, ki bi ga mlademu pokazal za zgled?

  4. Sam sem ves čas v stiku s kobajagi ateistično kulturo, vendar se zaradi tega nikoli nisem počutil ogrožen, ne glede na to, da sem aktiven katoličan.
    Je pa res nekaj drugega – na račun dostikrat divjaškega obnašanja nekaterih najvidnejših teologov sem bil deležen obsojanja, češ poglej,kaj tvoji počnejo. S tem mislim predvsem na osebo, na katero namiguje grafit na sliki zgoraj.

  5. Hmja

    “…večina ateistov in agnostikov bi sicer zavoljo strpnosti priznala, da je neka oblika krščanstva…”
    S tem se pa res ne morem strinjat. Mogoče se Marko pogovarja z ljudmi, ki samo pravijo da so ateisti?
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Ateizem

    Sam osebno mislim da se druzba preprosto razvija in ne potrebuje več religij. Zakaj se delez ateistov povečuje ravno v državah z dobro izobrazbo (tudi tam kjer niso imeli komunizma), medtem ko je delež verujočih velik ravno v revnih deželah kjer ljudje izobrazbe nimajo?
    Seveda, zdaj bo nekdo rekel da Bog ljubi trpeče, ampak mar res?

    Bo treba malo pogledat ven iz svoje škatle in videt da nas religije (predvsem monoteistične) fajn zavirajo. Samo za primer naj navedem da so v Ameriki borci za ohranitev suženjstva imeli kot argument tudi biblijo. Da neumnosti ki se dogajajo v muslimanskih deželah niti ne omenjam. Podobni zakoni so zapisani tudi v stari zavezi, pa se o tem ne govori kaj dosti.
    Informirani ljudje te stvari poznajo in se do religij distancirajo, sploh če so o njih vsaj malo razmislili. Koliko kristjanov mislite da je prebralo biblijo (tapravo, ne družinsko z lepimi slikicami)? Si je kdo drznil vzeti v roko tudi knjigo kakšne druge religije?

    Naj zaključim z metaforo: upam da bo prišel čas, ko se bomo obnašali na cesti kulturno, ne zaradi policistov, ampak zato ker je tako prav do ostalih soudeležencev!

    • Neumnosti! Samo nekaj lepih besed. Ti še ni jasno, da morala v svetu kvečjemu propada? Kar jo je še je zaradi vere, ne zaradi sveta. Tvoja metafora je prazna: kulturo poganja vera, ne svet! Če bo družba brez religije bo tudi brez kulture.

      • Zdravko, to, kar ste navedli, je samo vaše mnenje in prepričanje, do katerega imate vso pravico. Žal ga dojemate kot objektivno dejstvo. M.O. je navedel le nekaj objektivno preverljivih dejstev, pri neki malenkosti, ki je bila njegovo mnenje. je takoj pripisal “Sam osebno mislim”. Tako poteka korekten in strpen dialog.

        Ali bi vi lahko sprejeli trditev: Alah je edini pravi bog. Mislim, da ne. Bi pa lahko sprejeli izjavo: Verujem, da je Alah edini pravi bog.

        Te razlike med trditvijo in mnenjem, podatki in stališči, vero in dejstvi, ki jih komentatorji zanemarjajo, so vir vseh žolčnih debat in nesporazumov na tem portalu. Tisti, ki se sklicujejo na vero, katolicizem in Cerkev, skoraj brez izjeme svoja verska prepričanja predstavljajo kot objektivna dejstva, ki bi jih sprejeli vsi ljudje, če bi bili razumni, dobronamerni, nezapeljani in ne bi sovražili cerkve. Enako stališče in enako trdno vero v svoj prav pa imajo vsi verski skrajneži vseh ver. K sreči je večina vernikov strpna do drugače mislečih in drugače verujočih, sicer bi človeštvo že zdavnaj izgorelo v verskih vojnah.

    • Mnenje delim z Zdravkom.

      Zdi se mi kar dejstvo, da je sodobna zahodna družba kar malo izgubljena, odkar se je distancirala od vere. Moralna in finančna kriza ter nobene enotne vizije to samo potrjujejo.

      Kaj bo prinesel razvoj sodobne družbe? Ali je to nekakšen nov družbeni sistem, skrpucalo med kapitalizmom in socializmom? Ali je to obstoječi kapitalistični sistem s stalno rastjo proizvodnje in s tem čedalje večjo potrošnjo? Ali bo aktualen sistem totalnega nadzora družbe tipa Prism? Nadomestitev vezane zakonske zveze z bolj svobodnimi izbirami, kar nekomu trenutno paše oz. družba ponuja?

      Jaz osebno sem o veri precej informiran in jo doživljam kot smerokaz, ki lahko v sodobni družbi po dolgih letih napredka postavi stvari na svoje mesto, brez da bi napredek izbrisala.

      Torej bi mi bila sodobna družba z vero mnogo bolj privlačna, kot pa tista brez vere.

  6. Zgleda da se precej mešata besedi vera in religija.
    Kar me je pritegnilo pri tem članku je bil predvsem naslov, dokler nisem videl da je tema ogroženost določene religije.

    Zdravko, če pravilno razumem pravite da je morala posledica religije(domnevam da ste zamenjali pojma) in ne posledica razvoja družbe.
    Moj pogled bo verjetno najbolje predstavljen z temi povezavami:
    http://www.ted.com/talks/lang/en/steven_pinker_on_the_myth_of_violence.html
    http://www.ted.com/talks/frans_de_waal_do_animals_have_morals.html
    http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution_of_morality

    Druga trditev da kultura ne obstaja brez religije se mi pa zdi rahlo absurdna. Poznate mogoče kakšno osebnost iz naslednjega seznama?
    http://en.wikipedia.org/wiki/Lists_of_atheists

    Kot se vidi iz mojih komentarjev je moje prepričanje ateistično in me moti, ko si religije napačno razlagajo kaj pomeni verska svoboda. Nekako imam občutek da mislijo podobno kot republikanski guverner Texasa Rick Perry: “Religious freedom does not mean freedom from religion”.

    Se opravičujem ker so povezave v angleškem jeziku, Ted talks ima možnost da se lahko nastavi transcript na slovenski ali hrvaški jezik.

    • Če je vaše prepričanje ateistično, se ne vtikajte v verske zadeve. Govoriti o razliki med vero in religijo je vsaj neumnost, če ne že nesramnost.

      Če ste ateist nimate pojma o religiji, o veri. Kaj menijo o morali neki sociologi (religije) je povsem neumestno. Oni študirajo religijo z anketami?!

      Jaz govorim o stvareh iz spoznanja, ne iz nekih družbenih eksperimentov. Če menite da nimam prav je vaša pravica. Niti ne skušajte razlagati versko svobodo, še manj pa govoriti o stvareh o katerih sami razglašate da nimate pojma: kot ateist o verskih vprašanjih, namreč.

      • Če si boste vzel vsaj malo časa zelo hitro prišel do razlike med vero in religijo. tudi sam imam vero, če ne drugega vsaj vero v bolši jutri.

        Zmotno je misliti da sam ne vem nič o religijah. Vzojili so me v krščanskem nauku, tam nisem našel meni potrebnih odgovorov, tako sem pričel odkrivat tudi druge religije in filozofije, ter tako začel gledat na svet iz drugačne perspekive.

        Kar se tiče vtikanja v mišlenje drugih; kakšno je geslo osemindvajsetih svetovnih dnevov mladih?
        („Pojdite in naredite vse narode za moje učence.“)

        Ne bom se prepiral z vami ker vidim da nima smisla.

      • Zdravko, lepo bi bilo od vas, da bi šli diskutantom pod člankom Ateizem je vera razložiti, da kot verniki ne morejo imeti pojma, kaj je to ateizem. Pa tudi piscu članka.

    • Eden izmed namenov članka je bil poudariti globoko razliko ki obstaja med razumevanjem religije iz ene in druge strani. Seveda, prispevek je napisan izhajajoče iz krščanskih ortodoksnih stališč.

      Debata ki je nastala potrjuje treitev, da je prepad obstaja, in da ni premostljiv z mehčanjem stališč ter z “naturaliziranjem”.

    • He, he. Torej bi morda rekli, da je tvoja vera ateizem. No, da le ne bi bila slepa in naglušna.
      Naj malce povzamem. Citiram:

      “Naj zaključim z metaforo: upam da bo prišel čas, ko se bomo obnašali na cesti kulturno, ne zaradi policistov, ampak zato ker je tako prav do ostalih soudeležencev!”

      A tole je torej višja stopnja novejše zavesti. Na čem pa temelji? Jah, najbrž na sočutju, ne.
      Ni pa to tako zelo novo. Evo ti lepo zgodbo izpred 2000 let (primitivna družba, pa to:

      http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10,25-37&id0=1&pos=0&set=2&lang=sl

      Vsebuje – podobno kot tvoje razmišljanje – tako kritiko policajev (religije)kakor vprašanje sočutja. Pa še eno dimenzijo več za povrh. Zaradi boljšega razumevanja svetujem še kakšni dve ali tri razlage odlomka.
      No, vsekakor pa: če se v življenju držiš tega, kar praviš v citatu, moraš bit najbrž čist kul dečko. Kar je bistveno. Toliko.

  7. Kaj se mi bo tule čudil nekdo nad tem koliko kristjanov je prebralo Biblijo, sam pa sploh ne razume kaj noter piše. Posluša neke tuje avtorje, sam svojega mnenja pa sploh nima. Govori o “informiranosti” o stvareh, ker seveda “razumevanja” ne premore. V glavi turbo spin, pa bi druge učil! Sramota!

  8. Pozdravljeni!
    Članek sem slišal preko radia Ognjišče. Moram reči, da odkar živim, še nisem slišal tako dobrega povzetka na to temo. Marko, želim Vam še obilo aktivnega objavljanja, saj imate izreden čut za resnico in povezovanje misli! Res zelo inteligentno in hkrati srčno, dostopno, jasno. Vse dobro vsem! Nejc

Comments are closed.