Sodnice in sodniki slovenskega ustavnega sodišča so soglasno razsodili, da dela prosti verski prazniki niso v nasprotju z ustavo. Niso kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, niso kršitev ustavnih načel in niso protipravna diskriminacija. So primer dovoljenega vrednotenja v pravu. Skladno z odločbo U-I-67/14 z dne 19. 1. 2017, velika noč, binkošti, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič, v Republiki Sloveniji ostajajo dela prosti dnevi.
Državnopravno določeni režim dela prostih dni ni sestavni del svobode veroizpovedi. Ne predstavlja individualnega ali kolektivnega, zasebnega ali javnega, izražanja, zanikanja ali svobode spremembe veroizpovedi. Država ne sili, ne promovira in ne ovira posameznikov ali cerkva in drugih verskih skupnosti, da na dela proste dneve kakorkoli obeležijo ali obidejo versko vsebino koledarskega dne. Iz istega razloga, režim dela prostih dni tudi ne posega v ločitev države in verskih skupnosti. Ohranja splošno svobodo ravnanja vseh. Ker ob tem režim dela prostih dni ni niti versko pogojen niti versko motiviran, ne pomeni protipravnega istovetenja države s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi. Režim dela prostih dni je namreč zgodovinsko, sociološko in politično pogojen oziroma motiviran. Izraža dejstvo večstoletne kulturne povezanosti slovenskega ljudstva s Katoliško in Evangeličansko cerkvijo, razvidni utrip javnega mnenja, dejanski obseg splošnokoristne dejavnosti posameznih cerkva in drugih verskih skupnosti in zavezanost primerljivosti ureditve režima dela prostih dni srednjeevropskemu idejnemu prostoru. To so stvarno utemeljeni razlogi proti očitkom, da državnopravno določeni režim dela prostih dni krši načelo enakosti pred zakonom.
Z odločbo U-I-67/14 je slovensko ustavno sodišče ponovno opozorilo, da neodvisna in nepristranska pravičnost z zavezanimi očmi, ki razsoja ne glede na osebo, ni mehanicistični robot silogizma. V pravu ostaja prostor za vrednotenje: identiteto, moralo in etiko. Pravo ima posluh za posameznika v določeni skupnosti in v določenem stvarstvu. V tem korenini resnična pravičnost, ki se dosledno izreka zdravorazumsko. »Politična korektnost«, ki od države in njenih predstavnikov ter prava zahteva kaj drugega, ni niti pravna niti demokratična. Žal je predvsem revolucionarna v nenaravnosti in nasilju.
Dr. Andrej Naglič, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu
