Reševanje krize in financiranje zasebnih šol

19
19

Izjava Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je v zadnjih dneh večkrat postavil zahtevo, naj vlada namesto znižanja plač učiteljem v javnih šolah zniža prispevek države za zasebne šole na polovico.

Gospod Štrukelj dobro ve, da z odvzemom polovičnega deleža financiranja zasebnih šol še zdaleč ne bi zagotovili bistvenega prihranka v javni blagajni. Delež zasebnega šolstva v Sloveniji je zanemarljiv: na srednješolski ravni znaša 2,4 %, na osnovnošolski ravni pa 0,2 %. Tudi če bi zasebnemu šolstvu vzeli vsa sredstva, bistveno ne bi privarčevali.

Dejstvo je, da so zasebne šole za državo najcenejše. Država namreč prispeva za plače zaposlenih in za del materialnih stroškov, ustanovitelj zasebne šole pa mora poskrbeti za financiranje izgradnje in vzdrževanje infrastrukture. Ob tem ne gre pozabiti, da so tudi starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, davkoplačevalci in imajo zato pravico, da se izvajanje javnoveljavnega programa za njihove otroke zagotavlja iz proračuna.

Če bi država znižala delež financiranja zasebnih šol, bi bile le-te primorane uvesti oz. povečati šolnino. Marsikatera družina bi zaradi tega morala izpisati svojega otroka iz zasebne šole in ga vpisati v javno šolo. Država bi za »prepisane« otroke v javne šole morala prispevati višji znesek, kot ga prispeva, če se le-ti vzgajajo in izobražujejo v zasebnih šolah. Zasebne šole bi na ta način postale okolje za bogate elite, kar je pogost in neupravičen očitek že sedaj. Znižanje prispevkov za zasebne šole bi v naši družbi povzročilo nove delitve in socialno razslojevanje.

Plače zaposlenih na zasebnih šolah so zakonsko vezane na plače zaposlenih v javnih šolah (ZOVFI, 89. člen). Učitelji v zasebnih šolah bodo vladnih ukrepov deležni v enaki meri, kot učitelji v javnih šolah. Enako velja tudi za spremembe normativov.

Obžalujemo, da gospod Štrukelj med učitelji javnih šol z zavajajočimi informacijami širi negativno podobo o zasebnih šolah. Zasebne šole na številnih področjih uspešno sodelujejo z javnimi šolami: izmenjujejo si primere dobre prakse in izvajajo skupne projekte, zato ni prav, da se v teh kriznih časih vzbuja občutek, kot da med javnimi in zasebnimi šolami obstaja medsebojno ogrožanje.

Ne samo, da so zasebne šole za državo in družbo – finančno gledano – najcenejše, ampak v slovenski šolski prostor prinašajo tudi pluralnost in svežino ter razširjajo polje različnih pedagoških pristopov. Država poleg tega preko tovrstnih šol staršem aktivno omogoča uresničevanje njihove pravice, da vzgajajo otroke v skladu s svojim nazorskim prepričanjem.

Od ljudi, ki trdijo, da poznajo šolski prostor, smemo pričakovati, da so v izjavah korektni in natančni ter da ne širijo in razpihujejo neresnic, s čimer na eno od najbolj občutljivih družbenih področij vnašajo polarizacijo.

Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci

Foto: teacher.com

19 KOMENTARJI

      • On že zna prebrati. Ampak on je zaslepljen z ideologijo.

        Glavno, da se zruši nekomunajzerska oblast, da se čim bolj tlači drugače misleče, pa bo zadovoljen – tudi, če v zameno je travo.

    • Katerega dela zapisanega niste razumeli?

      Pvsem logično je, da pod splošne ukrepe za zanižanje javne porabe, spadajo tudi zasebne šole.

      Pismo pa se nanša na Štrukljeve pozive po drastičnem znižanju sredstev zasebnim šolam – se ve na katere misli.

        • No, da so glavnemu svizcu trn v peti in orodje ideološkega boja, šole (osnovne, gimnazije pa tudi glasbene) in vrtci, ki so pod okriljem RKC, je menda ja jasno s satelita.

          Da pa bodo zmanjševanje javne porabe občutili vsi, ki se (so)financirajo iz proračuna, je pa tudi logično.

  1. Podpiram Štrukljevo stališče – zasebno šolstvo naj se financira samo oz. s strani lastnikov in uporabnikov zasebnih šol. Še posebej zato, ker ima Slovenija odlično javno šolstvo.

    • Zasebne šole so za državo cenejše, saj je za celotno infrastrukturo odgovoren ustanovitelj, država prispeva za plače in DEL materialnih stroškov (starši otrok, ki hodijo v zasebne šole s koncesijo, smo davkoplačevalci!). Zasebne šole (vsaj tiste, ki jih ima RKC) sprejemajo vse otroke, ne glede na svetovni nazor staršev. Za škofijsko gimnazijo v Ljubljani vem, da imajo kar precej dijakov, ki niso iz vernih družin.
      Poleg tega imajo sklad, ki omogoča plačevanje prispevka za šolanje in dijašekga doma, tudi otrokom iz socialno šibkejših družin, tako da ni nihče prikrajšan za izobrazbo zaradi finančnih razlogov.

      • Že mogoče vendar se zasebnik sam odloči, da bo ustanovil šolo, nihče ga v to ne sili. Se pa strinjam, da se starše, ki vpišejo otroke v zasebne šole oprosti dela davka.

        • To nima nobene veze. Šole so zaradi otrok in starši imajo pravico izbire. Zato se morajo državne in zasebne šole financirati v enakem znesku.

    • To o “odličnem” javnem šolstvu je zelo zanimivo brati v smislu:
      “Pornografija” za Cankarjevo tekmovanje v OŠ
      http://med.over.net/forum5/read.php?65,7084753

      Država mora v okviru denarnih možnosti podpirati vzgojo staršev. Zato bi morali imeti ateistične šole, krščanske šole, muslimanske šole. Seveda v okviru realnih zmožnosti.

      • Dejstvo je, da države dejansko zasebne šole v nobenem primeru ne stanejo več kot državne. Torej ni nobenega razloga za diskriminacijo. Konkurenca pa bi naredila svoje.

  2. Ti Janko ne podpiraš zato, ker bi Slovenija imela odlično javno šolstvo, ker ga nima. Tebe moti le ideologija. V državnih šolah lahko forsiraš svojo ideologijo, v zasebnih jih ne moreš.

    Tebe moti možnost izbire.

    • Jaz ne zagovarjam nobene ideologije, razen tiste – če ji lahko sploh rečemo ideologija -, da je Slovenija demokratična, pravna, socialna in sekularna država. Tako piše v naši ustavi, a ne?

      • Dober napredek. Da te je sram priznati, da zagovarjaš komunizem.

        To, kaj pa pomeni demokratična, pravna, socialna in sekularna, pa je tebi popolna španska vas.

  3. Pa še to: RKC ima dokazano hude probleme z vsaj dvema ustavno opredeljenima atributoma slovenske države (socialnostjo in sekularnostjo). Pa tudi demokratičnost ji ni ravno pogodu, ampak ne bi zdaj o tem, da ne bomo zašli … Zakaj naj torej slovenska država financira inštitucijo in njene priveske (recimo: šolstvo), ki postavlja pod vprašaj, torej vsaj pasivno spodkopava njene temelje?

    • Nasprotno. RKC že po definiciji ne more imeti težav z nobenim ustavno opredeljenim atributom, kajti ustava postavlja omejitve vladi v državi, ne pa pravnim in fizičnim osebam znotraj države. O njih govorijo zakoni.

      Sekularnost ne pomeni, da država lahko zatira in omejuje svobodo religijam. Ravno nasprotno. V ustavi piše, da so verske skupnosti svobodne – v istem členu o ločenosti.

      Poleg tega država ne sme omejevati pluralnosti in svobode govora, in mišljenja. Če neka skupina ljudi zagovarja drugačne vrednote, kot militantni ateisti, ima do tega enako pravico kot ateisti. In če se združijo v eno Cekrev, imajo do tega pravico. In če plačujejo davke imajo pravico od države dobiti enakovreden delež, kot ostali.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite