Resetiranje ni možno iz akademskega naslanjača

43

Žiga Turk, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik, Rado Pezdir, Marko Pavliha se vse glasneje derejo in zahtevajo resetiranje Slovenije, v isti sapi pa pljuvajo po aktualni vladi, ki da je operativno nesposobna in razglašena, njen pilot pa bruha na stranišču. A resnici na ljubo, kvintet se od našega premiera kapitalno ne razlikuje. Vsem skupni imenovalec so izrečene in zapisane besede, ki pa nikoli ne preidejo v dejanja. Iz tega etiketiranja lahko izvzamemo gospoda Pezdirja, ki je malemu človeku vrnil par kovačev, nekoč protizakonito zaplenjenih s strani nenasitnih bank in elektrodistributerjev.

Vse od decembra preteklega leta je govora o resetiranju Slovenije. Novodobno terminologijo, ki opozarja na dejstvo, da je nekaj pač potrebno ukreniti, sicer se bo zgodba o uspehu spremenila v tragikomedijo, so skovali že na odmevni okrogli mizi. Ljudje iz, na prvi pogled, vseh političnih vetrov, so se zbrali, ker želijo streznitev Slovenije. Ker ne morejo več stati križem rok. Danes počno prav to.

In to ni bilo njihovo zadnje dejanje. Mediji, ki v možeh vidijo luč na koncu tunela, jih vlačijo sem ter tja in jih vselej povprašajo o  njihovi morebitni aktivni vlogi v slovenski politiki v bodoče. Odgovori so vedno nikalni, pravega razloga za to pa nikoli ne navedejo. Koliko so drugačni od premiera Boruta Pahorja? Slednji ima vse vzvode za izvrševanje in kreiranje javnih politik, ker pa mu, ironično, delo onemogoča lastna vlada, raje skrbi za pompozne foto termine in zunanjepolitično odmevna srečanja na najvišji ravni. Obljube so, rezultati pa izostajajo, kar skuša prekriti s tako imenovanim vladnim semaforjem, ki je le slepilo za rajo. Peterica, na drugi strani, se ne bi operativno izpostavljala, bolj je udobna kariera akademika kot politika. Zavedajo se, da ustanovitev perspektivne politične stranke ni popoldanski s.p. temveč življenjski projekt, ki ne bo bogato obrodil že prihodnje leto, a hkrati pozabljajo, da je čas za tovrstne projekte tu, sedaj.

Fantje, Slovenija ne potrebuje še enega šopka brezzobih retorikov, pa četudi so ideje, ki jih resetiranje skriva všečne, konstruktivne, zanimive. Zdi se, da se včasih medijskega vpliva sicer še premalo zavedamo ali ga celo podcenjujemo, a medijska ljubezen in retorični konstruktivizem vam ne bosta prinesla poslanskih sedežev in ministrskih stolčkov. V kombinaciji z odporom do aktivne vloge v politiki pa Sloveniji nič novega, nič dobrega. Cedile se bodo sline, državljani pa bodo ostali lačni.

Foto: Aleš Čerin

43 KOMENTARJI

  1. Dobro razmišljanje! Namesto paničnega kritizerstva in iskanja ne vem kakšnih novih rešitev (strank in Rešitelja), rajši podprimo stranke pomladnega trojčka (SDS, NSi in SLS), da bodo odločno zmagale na volitvah!

  2. Kastelec, v vaš prispevek se vam je prikradla ena nedoslednost: namreč tako Turk kot Lahovnik sta dejansko bila ministra (oba relativno neuspešna).

  3. Takole sem pred časom odgovoril poslancu Sajovicu:

    Politik mag. Borut Sajovic se je na odmevno okroglo mizo o morebitnem »resetiranju Slovenije« odzval v omalovažujočem politikantskem slogu, ki sicer ni značilen zanj. Bržkone zaradi potrebe po doseganju notranje svobode in zaradi paničnega nabiranja političnih točk je med drugim »opozoril«, da sem »imel pomembne funkcije v LDS in še v kakšni stranki«, pri čemer se mu zdi smešno, da »ti gospodje veliko kritizirajo, ko pa so bili na potezi, da rešijo Slovenijo, pa od njih ni bilo rezultatov«.
    Prvič, drži, da sem bil nekaj let član LDS in da sem opravljal pomembne funkcije, vendar se je tam moja strankarska kariera tudi končala. Od marca 2007 nisem član nobene politične stranke, čeprav sem dobro leto prevedril v poslanski skupni SD, ker je klub liberalne demokracije tedaj pokal po šivih in ni bilo več možno normalno opravljati poslanskega dela. Zato je izmišljena Sajovičeva trditev, da sem imel pomembne funkcije »še v kakšni stranki«.
    Drugič, glede mojega nekajmesečnega ministrskega dela leta 2004 je splošno znano, da sem uspel v rekordnem času pripraviti prometno politiko in pospešeno ter uravnoteženo izvesti številne projekte v vseh prometnih panogah (pomorstvu, letalstvu, cestah in železnicah), ne da bi se loteval tako nepremišljenih zalogajev kot je denimo logistični holding. Več naj povedo moji nekdanji sodelavci na ministrstvu in gospodarstveniki.
    Kot opozicijski (!) poslanec piranskega volilnega okraja sem organiziral 28 poslanskih pisarn, strokovni posvet vseh slovenskih ministrov za promet in 6 poslanskih večerov, ter vložil 19 zakonodajnih pobud in 121 poslanskih vprašanj ter pobud, od katerih so mnoge naletele na plodna tla. Nekatera so bila še posebej odmevna, saj so sprožila vrsto pozitivnih sprememb in ukrepov, kot denimo vprašanja o prometni problematiki s poudarkom na pomorstvu in gradnji cestne ter železniške infrastrukture, ustno vprašanje predsedniku vlade glede preoblikovanja Vzajemne zavarovalnice v delniško družbo, pisno poslansko vprašanje vladi glede gradnje doma za starejše občane v Občini Piran, pisno poslansko vprašanje vladi glede namere o graditvi terminala za utekočinjen plin v italijanskem teritorialnem morju, pobuda vladi glede razglasitve spominskega dneva na žrtve naci-fašizma, pobuda ministru za okolje in prostor glede ureditve kanala Fazan v Luciji, vprašanje ministrici za delo, družino in socialne zadeve glede varnosti otrok in zaposlenih v OŠ Sečovlje itd.
    Vlada je prav tako sprejela mojo pobudo za pripravo strokovnih podlag za ustanovitev Evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Projekt je bil uvrščen med prioritete slovenskega predsedovanja EU, univerza pa je bila formalno in svečano ustanovljena 9. junija 2008 v Portorožu ob prisotnosti številnih pomembnih domačih in tujih osebnosti.
    Na mojo iniciativo smo oživeli Klub primorskih poslancev in ustanovili Skupino poslancev državnega zbora prijateljstva z Malto. Končno velja omeniti, da sem imel v vlogi podpredsednika državnega zbora in poslanca okoli 300 protokolarnih govorov, predavanj, obiskov, pomembnejših sestankov in drugih dejavnosti, povezanih s podpredsedniškim in poslanskim delom.
    Torej spoštovani kolega Sajovic, mar res od mene ni bilo nobenih rezultatov?
    Naj zaključim z začudenjem, da nam nekateri politiki očitajo verodostojnost, ker imamo »velike politične ambicije«. Ali ni pasivna volilna pravica zajamčena v slovenski ustavi, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih konvencijah? Toda brez skrbi, če se bom morda nekoč vrnil v politiko, bom to zagotovo storil kot neodvisen in nestrankarski kandidat.

  4. @kastelec: Odličen komentar. In se strinjam, da imamo danes polno nekih salonskih kritizerjev, ki dejansko ne naredijo nič, razen tega, da trosijo okoli floskule o resetiranju. Škoda le, da je ta komentar nastal tako pozno – moral bi že takoj po tisti okrogli mizi.

    @Anton Tomažič: Zmaga desnosredinskega trojčka ni nobena rešitev. Eno požrešno elito zamenjamo z drugo – kaj smo s tem pridobili? Mogoče je edino SLS vredna alternativa, ker ne naseda vsem populističnim floskulam SDS, a kaj, ko je SLS tako šibka. Desni trojček z Janšo na čelu pa smo že imeli na oblasti.

    @rx170: Glede Žige Turka in pa Lahovnika pa se povsem strinjam.

  5. Znani katoliški ***XXXX (PROSIM, VZDRŽITE SE ŽALJIVK. UREDNIKI) Tomažič sanja o volilni zmagi pomladnega trojčka hahaha Hkrati pa ne vidi, da se Janši po njegovi lastni krivdi javnomnenjska podpora topi iz dneva dan, SLS dela vse, da bi se čim bolj distancirala od Janše (podpora pokojninski reformi!), NSi pa je tako ali tako izvenparlamentarna stranka in malo je znamenj, da po septembru prihodnje leto kaj drugače!
    Ampak gorje dejstvom, če niso v skladu s fantazmičnimi pričakovanji nekaterih, a ne?

  6. “Resetiranje ni možno iz akademskega naslanjača”

    Zajak sem globoko prepričan, da je ta pogled napačen?

    1. Zato, ker implicitno sugerira, da vsakdo, ki ima mnejnje o družbi in politiki mora postati politik. To je dediščina stare krščanske miselnosti, ki je veljala na Slovesnkem: Vsakdo, ki je je kazal minimalni interes za krščanstvo, bi moral biti dohuvnik, kajti krščanstvo je stvar duhovnikov.

    2: Stanje politike je tako kot je, ker isti ljudje, ki vodijo in kreirajo politiko. Na ta načn, jo prikrojijo svojim potrebam in željam.
    Pomen civilne družbe, je bil popolnoma negiran. Ko je cilina družba spodnesla bišo državo, se je vsa takrtana civilna družba preselila v politiko. Za seboj je pustila prazen prostor, ki ga so ga zasedni etablirani mediji , mnejski voditelji, ki so služili interesnom politike. Ostali pa so vso svojo energijo usmerili v kreiranje lastnega balgosatnja.

    Za dobro politiko ne potrebujemo samo dobrih politikov, potrebujemo predvsem dobro civilno družbo, ki služi kot humus. Boljša in močnejša kot je civilna družba, maj pomebno je moč politikov, ker morajo le ti zaradi kritične in kreativne družbe, še kako skrbeti za to, da ostanejo na nivoju pravih politikov. Izvajalce je laže najti in vzgojiti, kot pa konstantno skrbeti, da je civinla družba zdrava in agažirana. Zdravje politikov izvira iz zdravja civilne družbe. Če so korenine gnile, je drevo tudi gnilo.
    Torej civilna družan ni udeben naslonjač, civilna družba je potreben temlj, na katerem lahko zraste spodobna zdradba. Ni pa temlej zgradba, kajti vsakdo ima svojo odgovrno vlogo v družbi.

  7. Tadej, dobro, recimo da imaš prav. Toda sam ne vidim nobenega smisla v tem, da se peščica nekih profesorjev (in celo kakšen bivši minister zraven) okliče za neke moralne avtoritete in tam nato razpreda, kaj vse bi bilo treba storiti. Eno je govorjenje, drugo pa dejavnosti. Sem bil tudi sam osebno na tej okrogli mizi, vendar sem bil razočaran. Imel sem celo občutek, da je bil to nekakšen strankarski shod. Kolikor imam izkušnje, se takšnih okroglih miz udeležujejo vedno eni in isti obrazi. Ampak dobro, to še ni tak problem. Civilna družba pa je delovanje, ne samo govorjenje. Sicer je to na istem nivoju kot nekdo, ki pred volitvami nabira glasove s praznimi obljubami, nato pa volivce pripelje žejne čez vodo.

  8. ##ki pred volitvami nabira glasove s praznimi obljubami, nato pa volivce pripelje žejne čez vodo.##

    Najbrž ste mislili aktualno kokodakolicijo, kenede, tov. Janez? 😀

  9. Janez

    Jaz ne gledam na posameznike in po njih ocenjujem celoto. Gledam na vlogo in pomen enih in drugih (politikov in civilne družbe). Kot sem rekel, 20 let osamosovjitve civlne družbe sploh ni bilo, vsi smo bili okupirani z lastnim materilanim statusom.
    Delovanje v civilni družbi je zapravljanje svojega prostega časa za nično politično karjero, ki lahko povrne vložek. Edino civilna družba lahko ustvari pluralizem idej. Mnenjski voditelji kreirajo javno mnenje in javno podobo o politiki, nikakor pa niso generator novih idej.
    Ne strinjam se, da je govorjenje neporduktivno, kajti to je edino orodje, ki lahko vzgaja volilce. V Sloveniji še dolgo ne bomo imeli pluralnih medijev, tako je glas civilne družbe edina utež enoumju, ki ga ponazarja števikla 571, kot simbol črednega pristopa.

  10. Tadej, se strinjam. Vendar ne la na okroglih mizah. V ZDA se je kot civilna družba pojavila Čajanka in hodili od mesta do mesta ter imeli velikanske shode (kjer običajno potem ni bilo nič razbitega in nobenih smeti) in so odločno vplivali na volitve 2010.

  11. Janez (Gorenc), Truman, Eisenhower in Clinton so imeli podobne rezultate na volitvah sredi mandata, tako, da je vprašanje, če gre rezultat volitev kar tako brez globljih analiz postaviti v vzročno psoledično z gibanjem čajank. se mi pa zdi, da kolikor spremljal ameriško sceno, da republikanci sami točno ne vedo, kaj naj storijo s tem gibanjem.

    Civilna družba pa ni nujno dobra. Zgodovina uči zakaj.

  12. Kastelec, zelo slabo razmišljanje, zelo pristransko.

    Kakorkoli že gledamo na to peterico ljudi, je pozitivno, da glasno povejo kaj je narobe, zakaj je narobe in kako to popraviti. Pozitivno je tudi iz stališča, da so oni edina prava civilna družba, saj niso lutke v rokah političnih strank in niso plačani s strani vlade, kot večina CD v Sloveniji. Apriori tudi odklanjajo, da bodo postali politiki in tako jih ljudje lahko vzamejo samo zares, namesto da bi rekli, spet eni ceneni politikanti, ki bi radi prišli na oblast.

    Morda je njihov edini skupni imenovalec zavzemanje za tržno gospodarstvo in pravno državo. To je pa edino to kar Sloveniji manjka. Vse elite in večina volilcev je volila za ohranjanje socializma in čim počasnejšo in čim bolj neučinkovito tranzicijo, ki se niti dobro začela ni, kaj šele končala.

    Kastelec, v tvojem negativnem pisanju je čutiti strah pred tem, da bi se kaj od tega uresničilo. Pametni državljani imamo dovolj političnih igric, pa nobene resne obveze s strani večine politikov, da bodo naredili konkretne liberalne reforme. Le kako, ko pa je večino ljudi socialističnih ovc?

    Ta peterica s svojim zgledom ljudi spodbuja, da začnejo odgovorno razmišljati in ne čakajo pasivno in neodgovrno odrešenika, ki bo delal namesto njih. Nismo vsi za politike, imamo pa dolžnost, da o politiki razmišljamo.

  13. Slovenija je takšna kot je in ima toliko prebivalcev, kot jih ima in so takšni kot so.
    Določen del prebivalcev se ukvarja s politiko. V demokraciji se politika izvaja v strankah, ki se pojavljajo na volitvah in zmagujejo, ali zgubivajo. Zamagovalcem je dovoljeno prevzeti oblast.
    Kakršno koli kokodajsanje o novih, starih ali kakršnih koli politikih je zavajanje državljanov, volilcev. Stranke bodo šle na volitve in določile kandidate, volilci pa jih bodo izvolili, ali pa tudi ne. Po volitvah se bo izkazalo, kdo je volitve dobil in kdo izgubil.
    Vsako zavajanje z novimi obrazi, z nesposobnimi levimi, ali desnimi, s strokovnjaki in s šarlatani, pa barabami in odličniki in tako dalje, je zavajanje, je prikrivanje demokracije. Zanimivo je, da se pred vsem na tako imenovani levici pojavljajo ideje o novih obrazih, o tem, da se je politika izpela,da je potrebno iskati novih poti.
    Ne!!! V demokraciji so stranke. So točno takšne, kot je njihovo čalanstvo in ne bodo nič drugačne, kot takšne, kot jih bo oblikovalo čalanstvo.
    Takšne stranke bodo šle na volitve. Če so v tem mandatu zavozile, zgubile zaupanje volilcev, se bodo pač morale posloviti od oblasti. Če bodo prišle na oblast druge stranke, bodo imele nov mandat in priložnost vladati.
    Vsi, ki pozivajo volilce, da Slovenija nima primernih politikov in da je potrebno iskati nove, nove ljudi in nove obraze, so prvovrstni prevaranti, nedemokrati! Takšne je potrebno razkrinkati ter javno obsojati. Žal se oglaša vedno več takoimenovanih mnenjskih voditeljev pred vsem leve provinience, ki jih je potrebno ožigosti in v kali zatreti njihova nedemokratičan načela.
    Demokracija so stranke in svobodne volitve. Če bodo ljudje violili takšne kreature, kot nam vladajo sedaj bodo sami krivi za stanje. Tako ne obžalujem niti enega brezposelnega, niti enega reveža, niti enega opeharjenca. Sami ste volili elito in če vas sedaj izkorišča, ste sami krivi. Se še spominjate lepih besed, ki ste jim nasedli? Če boste nasedli še enkrat, se spomnite vola, ki ni za drugo kot, da vleče voz.

  14. rx:
    uspeh člana teama je relativen: lahko je ekipa slaba in minister dober, pa ne bo mogel nič dobrega narediti. Lahko pa je tudi primer, ko je ekipa dobra in minister slab.

    APM
    strinjam se s teboj. Imamo take stranke kot jih imamo. Take volilce kot jih imamo. Morda bo nastala kakšna nova stranka, ki se bo zavzemala za striktno tržno gospodarstvo nasproti držvno planskemu gospodarstvu, za privatizacijo vsreh državnih firm namesto za nastavljanjem svojih dvorjanov na managerske in upravne funkcije.
    Teh 5 ljudi razumem kot jezne preroke, ki skušajo volilcem posredovati kritike in vsebine. Večino ne vidim kot bleferje “novi obrazi”, “neodvisne liste” in take stvari. Kajti Pezdir in Šušteršič sta ideološke nedvoumno desničarja z jasno klasično liberalno držo ( svobodni trg + pravna država = kapitalizem).
    Problematični se mi zdijo desničarji, ki zagovarjajo državni kapital v slovenskih podjetjih, podmizno poslovanje, negativno selekcijo. In teh ni malo med funkcionarji in med člani, celo obratno: PREVLADUJEJO do astronomskih 95%.

  15. @Pavel

    A ni Lahovnik napisal tiste študije za Laško okrog prevzema Uniona?

    ” Kajti Pezdir in Šušteršič sta ideološke nedvoumno desničarja z jasno klasično liberalno držo ( svobodni trg + pravna država = kapitalizem).”

    Rado Pezdir je klasični liberalec. Če prebereš njegovo knjigo je daleč od tega, kar si v Sloveniji predstavljamo kot desničarja.

    @APM
    “Ne!!! V demokraciji so stranke. So točno takšne, kot je njihovo čalanstvo in ne bodo nič drugačne, kot takšne, kot jih bo oblikovalo čalanstvo”

    Pogoji za kandidiranje so jasni in ne zajemajo nujno članstva v stranki. Strankokracija, kot jo imamo pri nas, je daleč od prave demokracije.

  16. APM, torej trdiš, da mora politika vztrajati pri starih, že preverjenih frisih? Jok, brate, odpade. Predvsem desna opcija potrebuje nekaj novega. Janša je na čelu svoje stranke že skoraj dvajset let, v njej uveljavlja avtoritarne vzorce vodenja, deluje pa kot nekakšen Tito – na kongresih SDS nima protikandidata! Mislim, da to pove vse. SLS je pokazala v tem smislu bistveno več: Žerjav je kot relativen novinec dokaj neobremenjen, medtem ko je NSi ponavljanje že videnega, pravzaprav nadaljevanje napačne politike, ki jo je zastavil že Bajuk (preberite si pogovor s podpredsednikom NSi Toninom v Demokraciji, pa vam bo vse jasno). Morda edino svetlo točko predstavlja KDS, ki pa je zaenkrat še preveč obrobna, vendar bi lahko v roku nekaj let postala nova vodilna desnosredinska stranka, če jo ne bi določeni osebki iz cerkvenih krogov (npr. dr. Štuhec) javno sramotili. Škoda.

  17. Kastelec, proti takim “člankom”. Proti načinu (ravno tako se ti dereš iz svojega kavča, pa še anonimno) in proti vsebini.

    Politika potrebuje nadzor. In to je civilna družba. Zgoraj omenjeni del civilne družbe. Ki je kristjani žal ne znamo sooblikovati.

  18. Popravljam zadnji stavek:

    Zgoraj omenjeni SO del civilne družbe. Ki je kristjani žal ne znamo sooblikovati.

  19. janez, KDS je eden najbolj zavoženih in žal zavrženih političnih projektov.
    Užaljenost na užaljenost.

  20. RX, mislim, da ima imajo Obama in demokrati trenutno tako slabe rezultate predvsem zaradi napačne smeri, v katero peljejo Ameriko. Obljubljali so zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga, pa se dogaja ravno nasprotno. Obamacare je za večino Američanov (recimo http://bignewsnow.com/most-voters-dont-want-obamacare85619/, najbrž bi se našlo še kaj) brca v temo, in to bolj in bolj. Zunanjepolitično pa je v očeh premnogih ponosnih Američanov osmešil ZDA (recimo tisti poklon Saudskemu kralju, itd). Za levico pa je razočaranje, ker ni izpolnil njihovih pričakovanj po radikalnih spremembah v smeri socializma, kot ga pojmujejo Američani.

    Čajanka pa je nastala, tako to jaz razumem, predvsem kot odziv na neučinkovitost republikancev samih, saj so jih konzervativni Američani videli kot preveč zlizane z establišmentom državnega zapravljanja in kot promotorje velikega državnega aparata (big govt). Zato so lani njihovi kandidati marsikje premagali že etablirane republikanske kandidate. Scott Walker je en tak primer. Predvsem pa mislim, da je čajanka gibanje, ki želi ameriko bolj podobno predstavam ustanovnih očetov.

    Osebno se mi zdi zelo zanimivo spremljati dogajanje v ZDA, ker vse, kar je tam, prej kot slej pride k nam.

  21. “Čajanka pa je nastala, tako to jaz razumem, predvsem kot odziv na neučinkovitost republikancev samih, saj so jih konzervativni Američani videli kot preveč zlizane z establišmentom državnega zapravljanja in kot promotorje velikega državnega aparata (big govt). ”

    Seveda pa teh istih konzervativnih krogov ne bo motilo veliko državno zapravljanje za oborožitveni aparat :). Vendar pa imaš prav, TEA paties so nastale predvsem zaradi nesposobnosti GOP. Vendar pa zadeva gre tud v smeri frakcijskih bojeh znotraj GOP, se ti ne zdi? Prevlada Tea parties znotraj GOP namreč lahko pomeni tudi veliko mobilizacijo demokratskih volilcev, ker bodo še vedno smatrali Obamo za manj slabo možnost.

    “Predvsem pa mislim, da je čajanka gibanje, ki želi ameriko bolj podobno predstavam ustanovnih očetov.”

    Glede na strukturo sestave tega gibanja (predvsem vezanost na določene religiozne elemente – po nekaterih anketah se napmreč več kot polovica pripadnikov tega gibanja smatra za “religious right”) je ta izjava precej pogumna, glede na to, da so ustanovni očetje imeli do tega precej drugačne poglede (večinoma so bili deisti, kolikor vem). Sicer se TP poskuša v določenih segmentih tega slovesa otresti vendar ravno ti elementi so po mojem tudi ključni element trenutne podpore, ki jo gibanje ima,

  22. RX, verjetno gre tudi za frakcijske boje znotraj GOP, vendar vsaj 2010 to ni mobiliziralo demokratskih volivcev. Je pa res, da mi je ne dolgo tega pisala kolegica iz Štor, ki živi v CA, da jih “zelo skrbi vzpon čajanke”. Ne skrbi je vzpon Van Jonesa in podobnih levičarskih radikalcev ali tudi islamistov, pač pa Čajanka. Nisem razumel, zakaj.

    Morda vidi problem v religioznosti večine članov. Vendar misli, da v ZDA to ni nič takega, saj je tam velika večina ljudi religioznih, religiozna levica pa se itak po mnenju mnogih povezuje s socialisti in poje njihove napeve,tako pri politiki kot pri denimo okoljevarstvu.

    Ko sem rekel, da se zgledujejo po ustanovnih očetih, sem imel predvsem v mislih njihovo videnje ZDA, ki so jo 1790 napisali v ustavi. Vsaj glede na Glenna Becka, ki je eden mnenjskih voditeljev čajanke.

  23. AD, zdaj bo pa janez hud, ker si ga spregledal.

    Janez je sicer komunajzer, ki se ima za kristjana in nekam sumljivo navija za levico in šimfa vse, kar ni dovolj komunajzersko.

    Največji greh zanj je, da je Janša kritičen do levice. In to je celo sam napisal.

  24. “RX, verjetno gre tudi za frakcijske boje znotraj GOP, vendar vsaj 2010 to ni mobiliziralo demokratskih volivcev.”

    Drži vendar so predsedniške volitve precej druga zgodba in frakcioniranost verjetno ne bo ravno dober obet. Vprašanje pa je, če lahko TEAP z “Obama style kampanjo” doseže podobne rezultate.

    “Ko sem rekel, da se zgledujejo po ustanovnih očetih, sem imel predvsem v mislih njihovo videnje ZDA, ki so jo 1790 napisali v ustavi. Vsaj glede na Glenna Becka, ki je eden mnenjskih voditeljev čajanke.”

    Možno, da Glen BEck te stvari dejansko vidi, dvomim, pa da jih vsi religiozni elementi znotraj TEAP. Ameriški očetje pa so do mešanja religioznosti in države bili strahotno jasni.

  25. Janez Gorenc,

    Ne vem, kaj ti je nerazumljivo pri tem, da naše komunajzerje skrbi zgolj vzpon desnice. Njih grozno skrbi, če se vzpenja nekdo, ki razmišlja drugače kot oni – ker pa so po duši vsi skrajni levičarji, jih ne skrbi skrajna levica.

    Islamisti so pa – sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj.

  26. To, zakaj ljudje nočejo v politiko, nam med vrsticami sporoči rx170 že v prvem sporočilu.

    Kdor koli bi lahko ogrozil levico na oblasti, bo doživel napad s strani novinarjev 571. Ni edini, ki je ob tem, da naj bi se pojavil nek naslednik Janše, že v pripravljenosti.

    Pri tem seveda po potrebi uporablja vsa sredstva. Rado Pezdir je liberalec (torej ne more biti desničar, torej je “naš”). Ostali so pa “neuspešni” (tak zelo širok pojem) ministri.

  27. Kar pa se tiče ločenosti verskih skupnosti od države, si pa naši socialisti vključno z rx170 to popolnoma narobe predstavljajo.

    Oni si predstavljajo, da so hoteli očetje ZDA zatirati religije in vero kot nekaj slabega – kot to razumejo pri nas zaradi komunistične indoktrinacije.

    Če pa pogledamo ustavo ZDA, pa vidimo, da govori zgolj o tem, da mora država ohranjati nevtralnost in enakopravnost ljudi ne glede na vero. Predvsem pa ne sme omejevati svobode verskih skupnosti. Za kandidaturo v državne službe pa ti ne smejo postaviti nobenega testa v zvezi z vero.

    Popolno nasprotje tega, kar si želi rx170.

    Pa še ena pomembna stvar je. Kot osnova zakonov je vzetih 10 božjih zapovedi.

  28. “To, zakaj ljudje nočejo v politiko, nam med vrsticami sporoči rx170 že v prvem sporočilu.”

    LAhovnik, Turk in Pavliha so vsi prišli iz politike, danes pa se predstavljata kot neodvisna kritična inteligenca. Kdor pa gre v politiko pa pač s kritičnim pisanjem medijev ene in druge strani mora računati. Kar je 571 na eni strani, je na drugi strani Kršinarovo društvo.

    “no religious test shall ever be required as a qualification to any office or public trust under the United States.” (Article 6, section 3)

    V resnici je bila takšna formulacija za tiste čase precej radikalna. Ravno skrajni islamisti so pa verjetno najboljši argument, da je restriktivno razumevanje ločenosti edino pravilno.

  29. rx170,

    ne glede na to, kaj pišeš, je več kot očitno, da si se spravil na vse kandidate, za katere je obstajala najmanjša možnost, da bi postali nasledni voditelji desnice.

    Dobro veš, da ne mislim na kritike, ampak na napadanje, kot se zdaj dogaja Janši. In ne moreš primerjati Kršinarjevega društva, kjer so moralni novinarji in jih ni veliko, s popolnoma pokvarjenimi lažnivci v skupini 571.

    Kar pa se tiče tvoje interpretacije verske svobode, je dejstvo, da je popolnoma v nasprotju s tistim, kar imajo v ZDA.

    Vse ostalo je zgolj tvoj izgovor, da bi tvoja religija ateizem s komunizmom bila edina pravilna in priviligirana. Če so islamisti argument zate, so zame komunajzerji argument za omejevanje ateizma.

  30. rx170 –

    zanimivo, kako nekateri ne morejo brez vere in Cerkve. Kako že gre tista različica očenaša: “daj nam danes naše vsakdanje sovražnike”. Veliko jih je, ki bi brez njih izgubili smisel svojega obstoja 🙁

  31. Peter, do tega smo prišli na podlagi diskusije o čajankah ter ameriških očetih. Tako, da tvoja replika z debato nima neke zveze, lahko bi celo rekli, da je menjava teze oziroma je celo v nekem pogledu logična napaka ad personam.

  32. Tudi v ZDA počnejo neumnosti. Supreme Court (njihovo vrhono sodišče) vse take neumnosti razveljavlja. V ustavi jim namreč piše, da država ne sme sprejeti nobenega zakona, ki bi kakor koli omejeval prakticiranje vere.

  33. Morda nekaj zanimivih odločb ameriškega vrhovnega sodišča topogledno. Je pa zanimivo, da dovoli ubijanje živali za religiozne potrebe (ker če država dovoli športni lov je to potem diskriminatorno).

    McCollum v. Board of Education Dist. 71, 333 U.S. 203 (1948)

    Court finds religious instruction in public schools a violation of the establishment clause and therefore unconstitutional.

    Burstyn v. Wilson, 72 S. Ct. 777 (1952)

    Government may not censor a motion picture because it is offensive to religious beliefs.

    Torcaso v. Watkins, 367 U.S. 488 (1961)

    Court holds that the state of Maryland cannot require applicants for public office to swear that they believed in the existence of God. The court unanimously rules that a religious test violates the Establishment Clause.

    Engel v. Vitale, 82 S. Ct. 1261 (1962)

    Any kind of prayer, composed by public school districts, even nondenominational prayer, is unconstitutional government sponsorship of religion.

    Abington School District v. Schempp, 374 U.S. 203 (1963)

    Court finds Bible reading over school intercom unconstitutional and Murray v. Curlett, 374 U.S. 203 (1963) – Court finds forcing a child to participate in Bible reading and prayer unconstitutional.

    Epperson v. Arkansas, 89 S. Ct. 266 (1968)

    State statue banning teaching of evolution is unconstitutional. A state cannot alter any element in a course of study in order to promote a religious point of view. A state’s attempt to hide behind a nonreligious motivation will not be given credence unless that state can show a secular reason as the foundation for its actions.

    Lemon v. Kurtzman, 91 S. Ct. 2105 (1971)

    Established the three part test for determining if an action of government violates First Amendment’s separation of church and state:
    1) the government action must have a secular purpose;
    2) its primary purpose must not be to inhibit or to advance religion;
    3) there must be no excessive entanglement between government and religion.

    Stone v. Graham, 449 U.S. 39 (1980)

    Court finds posting of the Ten Commandments in schools unconstitutional.

    Wallace v. Jaffree, 105 S. Ct. 2479 (1985)

    State’s moment of silence at public school statute is unconstitutional where legislative record reveals that motivation for statute was the encouragement of prayer. Court majority silent on whether “pure” moment of silence scheme, with no bias in favor of prayer or any other mental process, would be constitutional.

    Edwards v. Aquillard, 107 S. Ct. 2573 (1987)

    Unconstitutional for state to require teaching of “creation science” in all instances in which evolution is taught. Statute had a clear religious motivation.

    Allegheny County v. ACLU, 492 U.S. 573 (1989)

    Court finds that a nativity scene displayed inside a government building violates the Establishment Clause.

    Lee v. Weisman, 112 S. Ct. 2649 (1992)

    Unconstitutional for a school district to provide any clergy to perform nondenominational prayer at elementary or secondary school graduation. It involves government sponsorship of worship. Court majority was particularly concerned about psychological coercion to which children, as opposed to adults, would be subjected, by having prayers that may violate their beliefs recited at their graduation ceremonies.

    Church of Lukumi Babalu Ave., Inc. v. Hialeah, 113 S. Ct. 2217 (1993)

    City’s ban on killing animals for religious sacrifices, while allowing sport killing and hunting, was unconstitutional discrimination against the Santeria religion.

  34. “samo zato, ker si vanj nametal kup pametnih besed, stavek še ni pameten”

    🙂 takšna replika zgolj pove kaj drugega…

  35. S citati, s katerimi jih rx170 navaja, še vedno dokazuje, da ne razume osnov.

    Država je dolžna ohranjati nevtralnost – to pa ni enako zatiranju. V državnih ustanovah ne smeš preferirati ene religije, niti ateizma. Zato tam ne dovoli verouka.

    Naštete razsodbe razsojajo, da je omejevanje svobode nedovoljeno in da je v državnih službah kakršno koli priviligiranje ene religije nad drugo, neustavno.

    To lahko dokazujejo tudi primeri, ko so nekatere zvezne države prepovedale nekatere nevarne religije. Vrhovno sodišče je vse te prepovedi razveljavilo.

  36. V citiranih odločbah gre za to, kako restriktivno razume ameriško ustavno sodišče načelo ločenosti. Anček je seveda ponovno menjal tezo in začel govoriti o nikjer omenjenem zatiranju.

  37. V citiranih odločbah ni nikjer nič takega, da bi razumevali ločenost “restriktivno” – zatiralno, kot si to želiš ti. Nikjer ne zatirajo religij, vse je natanko tako, kot sem razložila.

    Državne ustanove morajo biti nevtralne. Državne ustanove te ne smejo vprašati nič o tvoji veri, ko kandidiraš za kakšno mesto. Po drugi strani pa država ne sme omejevati verske svobode, kar se tiče obrednega žrtvovanja.

    Dejstvo je, da tvoji posti dokazujejo to, kar trdim jaz, tebe pa postavljajo na laž, ko zagovarjaš zatiranje religij.

Comments are closed.