Resen dvom o dolgoročni sposobnosti preživetja NLB

 Resen dvom o dolgoročni sposobnosti preživetja NLB / Foto: REUTERS/Srdjan ŽivulovićOsvetljujemo resen dvom Evropske komisije o dolgoročni sposobnosti preživetja Nove Ljubljanske banke d. d., Ljubljana, skupaj s sklepnim opozorilom o vračilu pomoči.

To je usodno neugoden položaj prejemnika državne pomoči na bilančni presečni dan. To je treba v letnem poročilu z vključenimi revidiranimi finančnimi izkazi razkriti in ovrednotiti, pa je izostalo.

Dvom o dolgoročni uspešnosti poslovanja

Prvo državno pomoč o dokapitalizaciji NLB d. d. v višini 250 mio EUR je odobrila Evropska komisija s sklepom z dne 7. 3. 2011. Pogoj odobrene državne pomoči je bil predložitev načrta prestrukturiranja te banke.

Drugo državno pomoč o dokapitalizaciji v višini 383 mio EUR je Evropska komisija odobrila s sklepom z dne 2. 7. 2012. Toda hkrati ob drugi odobritvi se je začel postopek podrobne preiskave (in-depth investigation). Nastal je namreč dvom, da bo NLB d. d. na podlagi načrta prestrukturiranja ponovno vzpostavila dolgoročno uspešno poslovanje ter da bodo zagotovljeni ustrezna porazdelitev bremena in ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence. V okviru vprašanj v zvezi z uspešnim poslovanjem je nastal dvom, da je postopek odločanja v NLB d .d. v skladu s tržnimi normami in zlasti glede morebitnih vprašanj v zvezi s korporativnim upravljanjem, povezanih s posredovanjem države kot glavnega delničarja banke pri vsakodnevnem poslovanju.

Nato je prišlo do sprememb zavez do Evropske komisije, in sicer vse do različice načrta prestrukturiranja, ki so jo decembra 2013 predložili slovenski organi za obdobje prestrukturiranja od leta 2013 do 31. decembra 2017. Pri tem je bila med pomembnimi zavezami do Evropske komisije odprodaja določenega odstotka državnih lastniških deležev banke. Ocena Evropske komisije se je bistveno opirala na zavezo Slovenije, da bo najpozneje do 31. 12. 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB d. d. Zaradi teh danih zavez se je s sklepom z dne 18. 12. 2013 odobrilo še tretjo državno pomoč za prestrukturiranje NLB d. d., in sicer v višini 1.558 mio EUR ter prenos oslabljenih sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank d. d. z elementom pomoči v višini 130 mio EUR.

Resen dvom o dolgoročni sposobnosti preživetja

V zadevnem postopku je Evropska komisija v uvodnih izjavah sklepa (decision) z dne 26. 1. 2018 ugotovila, da Republika Slovenija ni izpolnila vsaj ene od pomembnih zavez prestrukturiranja NLB d. d.. Rok za prodajo (po spremenjenih zavezah vsaj 50 % banke) je namreč s 31. 12. 2017 pretekel.

V uvodnih izjavah sklepa Evropska komisija resno dvomi, da so najnovejše priglašene spremenjene zaveze enakovredne tistim, ki so bile odobrene. Slovenski organi so se namreč leta 2013 resnično zavezali, da bodo odpravili vmešavanje države v tekoče poslovanje NLB. Evropska komisija resno dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB d. d., če ne bo prišlo do spremembe lastništva – »serious doubts whether, in the absence of such an ownership change, the long-term viability of NLB can be assured«.

Ugotavlja, da bo dejansko NLB dejavna na trgu za daljše obdobje, ne da bi v celoti zagotovila dolgoročno sposobnost svojega preživetja. To bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence, ki bi neupravičeno škodovalo konkurentom, ki niso prejeli pomoči. Škodovalo pa bi tudi konkurentom, ki so prejeli pomoč in vestno izvajajo svoje zaveze in načrt prestrukturiranja.

Posledično Evropska komisija zaključuje, da je bila v zadevi podeljena nezakonita državna pomoč (unlawful aid). V sklepu je izrečeno opozorilo ob sklicevanju na določbo 16. člena (vračilo pomoči) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589. Po tej uredbi se, če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, lahko od prejemnika zahteva vračilo pomoči.

Razkritje in ovrednotenje resnega dvoma o dolgoročni sposobnosti preživetja

Z vidika ugotovljenega resnega dvoma o dolgoročni sposobnosti preživetja vpoglejmo v morebitna tovrstna razkritja in njihova ovrednotenja v letnem poročilu zadevnega prejemnika državne pomoči.

Letno poročilo NLB Skupine za leto 2017, ki vključuje izjavo o odgovornosti poslovodstva z dne 13. 4. 2018, v uvodnem nagovoru članov uprave podaja na strani 17 neutemeljeno navedbo, saj kaže, da naj bi bile do konca leta 2017 izpolnjene vse zaveze in ukrepi, predvideni v načrtu prestrukturiranja v postopku državne pomoči – »Do konca leta 2017 je Banka izpolnila vse zaveze in ukrepe, predvidene v celovitem in zahtevnem načrtu prestrukturiranja v postopku državne pomoči. Zato smo dobro pripravljeni na pričakovano privatizacijo«.

Na strani 124 je nasprotna navedba, da je največja neskladnost z zavezami zabeležena v zvezi z zavezo o zmanjšanju deleža države v NLB d. d. Na strani 177 letnega poročila se suhoparno omenja postopek sprožene preiskave Evropske komisije zaradi predlaganih sprememb zavez, ki jih je predlagala Slovenija. Poročilo neodvisnega revizorja z dne 27. 3. 2018 o revidiranih finančnih izkazih pa je dano brez pridržka.

V osvetljenem vidiku je lahko letno poročilo z vključenimi revidiranimi finančnimi izkazi neutemeljeno, saj ne vsebuje razkritja in ovrednotenja resnega dvoma o dolgoročni sposobnosti preživetja NLB d. d., čeprav je slednje v postopku dne 26. 1. 2018, skupaj s sklepnim opozorilom o vračilu pomoči, ugotovila Evropska komisija.