Reporter: Ovaden Mitja Ribičič

3

Publicist Roman Leljak je v sredo zoper nekdanjega načelnika Ozne Mitjo Ribičiča na vrhovno državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo zaradi genocida in vojnega hudodelstva. Leljak je za STA pojasnil, da ovadba obsega 504 strani, za ovadbo pa se je odločil, ker je zbral veliko obremenilnih dokumentov.

Kot je Leljak dejal za STA, bi v pravnem sistemu morali pristojni organi take zadeve preganjati po uradni dolžnosti, a v Sloveniji tega ni pričakovati. Zato je moral podati ovadbo, da bi se pristojni le zganili, je dodal. V Ribičičevem družinskem krogu pa so za STA pojasnili, da zadeve zaradi starosti ne more komentirati.

Danes 94-letni Ribičič je bil v času po koncu druge svetovne vojne načelnik drugega odseka Ozne (Organizacija za zaščito naroda), kasneje pa je postal vidnejši jugoslovanski politik.

Kakor izhaja iz skrajšane različice kazenske ovadbe, ki jo je Leljak poslal medijem, je Ribičič kaznivo dejanje genocida storil s tem, da je vodil, organiziral in logistično izpeljal nasilno izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine iz Slovenije med junijem 1945 in septembrom 1946.

Kot dokaz Leljak prilaga posebno poročilo načelniku Ozne za Slovenijo z datumom 13. junij 1945, ki ga je podpisal Ribičič in v katerem piše, da so našli primeren logor, ki lahko sprejme “najmanj 20-25 tisoč Švabov”. Med izselitvijo, v času, ko so bili zaprti v taboriščih, je umrlo najmanj 52 otrok, je v ovadbi zapisal Leljak.

Vojno hudodelstvo pa je Ribičič po Leljakovem mnenju storil, ko je v času med decembrom 1944 in majem 1945 kot komisar brigade IV. operativne cone civiliste brez dokazov uvrščal na sezname domačih izdajalcev, ki so jih po končani drugi svetovni vojni večinoma likvidirali, obsodili na dolgoletne zaporne kazni ali pa prisilno izgnali iz države.

Prav tako je Ribičič v obdobju, ko je bil komisar IV. operativne cone vodil likvidacijo najmanj 33 ljudi, tako vojakov kot civilistov, je prepričan Leljak. Kot dokaz Leljak prilaga seznam teh 33 ljudi in izjave, ki obremenjujejo Ribičiča.

Ribičičevo ime se v zvezi z dogajanjem neposredno po koncu druge svetovne vojne omenja že od osamosvojitve naprej. Da bi razčistili dogajanje v letih 1945 in 1946, je bilo ustanovljenih več komisij, tudi parlamentarna, na katerih je Ribičič leta 1994 pojasnil, da o povojnih izvensodnih pobojih v Sloveniji ni odločal najožji partijski in državni vrh, temveč zgolj vojaški akterji.

Več: Reporter


3 KOMENTARJI

  1. Ja, seveda, parlamentarne komisije za povojne likvidacije? Pa kaj še.
    Hvala, gospod Leljak. Končno. Čeprav nam vsem v sramoto, da ne znamo bolje od tega. Vseeno, hvala.

  2. Kljub temu, da je komunistična oblast pred padcem leta 1990 načrtno uničevala arhive jih je ostalo še kar nekaj, ki so vredni ogleda, pa jih od slovenskih zgodovinarjev skoraj nihče ne gleda. Omerza je npr. dejal, da je bil v marsikaterem arhivu kot prvi, ki ga je pogledal.

    Tako se s tem ukvarjajo nezgodovinarji, npr. Omerza, Leljak, …

    p.s.: Zaradi uničevanje arhivov bi morali biti pred sodiščem mnogi, kot prvi zadnji šef komunistov Milan Kučan!

Comments are closed.