V dveh letih in pol mandata Pahorjeve vlade se je državni dolg povečal za več kot 6 milijard evrov, iz kroga najmanj zadolženih evropskih držav smo zdrsnili med bolj zadolžene, piše Zbor za republiko v pozivu k sodelovanju politike za izboljšanje stanja v državi. Slovenija zaradi slabega upravljanja države izgublja tekmo, svarijo v zboru.
V celoti objavljamo izjavo Zbora za republiko: Namesto pozivov po obračunu s politično konkurenco potrebujemo politiko sodelovanja in učinkovitega upravljanja z državo.
Po vseh merljivih kazalnikih uspešnosti Slovenija v sedanjem vladnem mandatu bistveno nazaduje. Doživeli smo padec z 32. na 52. mesto na svetovni lestvici konkurenčnosti (IMD), kar predstavlja največji padec med vsemi državami. Na lestvici indeksa gospodarske klime v državah članicah EU smo s četrtega mesta (2008) padli na 18. mesto in med vsemi državami članicami izgubili največ točk. V dveh letih in pol mandata Pahorjeve vlade se je državni dolg povečal za več kot 6 milijard evrov, iz kroga najmanj zadolženih evropskih držav smo zdrsnili med bolj zadolžene. Po dolgoletnem zmanjševanju razvojnega zaostanka za evropskim povprečjem se je ta zaostanek v zadnjih dveh letih spet povečal. Nobenega dvoma ni, Slovenija zaradi slabega upravljanja države izgublja tekmo. Državo pestijo naraščajoča brezposelnost, gospodarstvo hromita kreditni krč in plačilna nedisciplina.
Državljani vse to čutijo na lastni koži in od vlade utemeljeno pričakujejo, da bo usmerjala energijo v izboljšanje stanja. Vendar vlada tega ne dela. Zato ni čudno, da ima rekordno nizko javnomnenjsko podporo.
Namesto da bi se osredotočile na ta bistvena vprašanja, koalicijske stranke plasirajo ali se naslanjajo na namige in nedokazane obtožbe proti predsedniku največje opozicijske stranke in s tem ponovno onemogočajo temeljni politični »fair play« – enakopravno soočenje političnih programov in ekip brez diskreditacij. V Zboru za republiko smo nad tem ogorčeni. Nočemo, da bi pred parlamentarnimi volitvami v letu 2012 soočenja političnih strank ponovno razvodenela in se izgubila v megli umetno ustvarjenih afer, tako kot se je zgodilo že pred volitvami leta 2008. Pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami (ne glede na to, ali bodo redne ali predčasne) imamo državljani pravico, da spremljamo pregledno soočenje programov, idej, konceptov in ekip sedanjih in morebitnih novih političnih strank.
Posebej nasprotujemo eni najnovejših izjav predsednika republike Danila Türka:
“Politiki Janeza Janše je potrebno reči ne. Dovolj je. Potrebujemo prelom z navlako tranzicijskega obdobja, od osamosvojiteljskega zaslugarstva in nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami kapitalizma.” (Mladina, 11.02.2011) To izjavo je mogoče razumeti kot obračun z demokratično opozicijo, predvsem s SDS, kar daleč presega ustavne oz. zakonske pristojnosti predsednika republike.
V demokratični državi državljani samostojno presojajo, komu bodo (na volitvah) rekli »da« ali »ne«, predsednik republike pa mora pri tem ostati nevtralen, torej predsednik vseh državljanov. Takšna je njegova ustavna obveznost. Predsednik republike ima seveda pravico govoriti o vprašanjih javnega pomena, in tudi polemizirati s političnimi strankami, kadar te kritizirajo njegove odločitve. Nima pa pravice – z izjavami, kot je navedena – izločati strank iz politične tekme.
Prav tako je predsednik republike dolžan govoriti resnico o svoji preteklosti. Ob 20. obletnici slovenske državnosti zaskrbljuje predsednikovo podcenjevanje slovenske osamosvojitve in tistih, ki so si najbolj prizadevali zanjo. Nesprejemljivo je spomin na ta prizadevanja označevati kot zaslugarstvo. Sprašujemo se, kako misli predsednik »prelomiti« z navlako tranzicije, opozicije in osamosvajanja, in kakšen namen imajo takšni pozivi v času, ko bi morali vsi skupaj, še posebej pa predsednik republike, ravnati čimbolj združevalno, politično sodelovanje v času osamosvajanja pa uporabiti kot primer dobre prakse tudi pri iskanju učinkovitih poti iz gospodarske krize.
Vir: Reporter
