Reporter, Eamonn Butler: Resnične svobode ne poznamo (več)

1

Večina ljudi (predvsem v zahodnih demokracijah) misli, da živi v svobodnih družbah, toda svoboda pomeni več kot to, da nisi zaprt ali zasužnjen. Pomeni, da imaš pravico delovati, govoriti in misliti, kot želiš, ne da bi ti drugi, tudi tisti na oblasti, vsiljevali omejitve. Zato so svobodne družbe zelo redke. Še več. Ne živimo (več) v svobodnih družbah. Kaj je torej svoboda?

Nova knjiga direktorja Inštituta Adama Smitha Eamonna Butlerja z naslovom Temelji svobodne družbe, v kateri so opisana osnovna načela delovanja svobodne družbe, se bere kot priročnik ljudem, ki nikoli niso uživali svobode. Toda avtor briljantno, korak za korakom, v razumljivem jeziku nazorno pokaže, da nihče izmed nas ni več resnično svoboden. Našo svobodo, ta ideal, ki se je izkazal za eno najbolj ustvarjalnih in produktivnih sil človeštva, so tudi v družbah, ki jih prepoznamo kot demokratične, ugrabili in ga nadzorujejo državni uradniki in politiki. Številne omejitve in poseganje v vsakodnevno življenje posameznika, ko politika »demokratično« odloča, ali lahko kadimo cigarete ali kaj smemo jesti in piti, je dokaz, da bi morala biti taka demokracija v svobodni družbi omejena. Zakoni bi namreč morali ščititi svobodo posameznika pred oblastjo, v resnici pa ščitijo oblast pred ljudmi. »Največja težava ni v tem, kako izbrati vlade, ampak kako jih brzdati,« piše Butler.

Svoboda in enakost

Avtor s številnimi primeri zariše osnovna načela svobodnega gospodarstva in svobodne družbe, ki temeljita na vrednotah, na pravilih, ki jih ni postavila nobena oblast, ampak so se preprosto razvila skozi zgodovino. Gre tudi za lastništvo, nadzor in prenos lastnine, to ljudem omogoča, da pridobivajo lastnino in vlagajo v kapitalske dobrine, kot so hiše, tovarne in oprema. Iz teh pravil sta zrasli zakonodaja in sodna praksa, ki morata ščititi državljane pred oblastjo, zato je za svobodno družbo pomembna vladavina prava, ki pomeni, da zakoni veljajo za vse enako. Samo taka družba, v kateri je edina naloga vlade, da varuje in širi svobodo posameznikov, je uspešna in nediskriminatorna.

V svetu danes prevladuje prepričanje, da svobodno tržno gospodarstvo prinaša diskriminacijo, ki se jo lahko odpravi samo s prisilo oziroma zakoni. Butler navaja primer kastne razdeljenosti v Indiji. Delodajalci v visokotehnološki industriji v mestu Hajderabad so potrebovali inteligenčno sposobne ljudi, zato so zaposlovali tudi delavce iz nižjih kast. »To, česar protidiskriminacijski zakoni niso dosegli desetletja, je preprosto koristoljubje svobodnih poslovnežev doseglo v nekaj letih,« piše avtor. Prav tako zavrača trditve, da svobodna družba s prostim trgom prinaša veliko gospodarsko neenakost, saj vse analize kažejo, da je razlika med zaslužki v svobodnih in nesvobodnih družbah skoraj enaka. »Enakost v svobodni družbi ni v tem, da bi ljudem dali enako bogastvo ali zaslužek ali življenjsko raven. Enakost je, da se vse obravnava enako,« meni Butler. Opozori na to, da se ta enakost pokaže na štiri načine: z moralno enakostjo (vsi imajo enako pravico sprejemati odločitve zase), enakostjo pred zakonom (zaklon obravnava vse enako), politična enakost (vsi lahko volijo in so izvoljeni) in z enakostjo možnosti (ni samovoljnih ovir za delo, šolanje ali kakršnekoli druge poti za osebno napredovanje).

Bogati kot preizkuševalci dobrin

Butler se še zlasti posveti materialni neenakosti, to je priljubljen in umetno ustvarjen problem, ki bi ga sodobni egalitaristi (socialisti) reševali s prerazporejanjem. Toda prerazporeditev od bogatih k revnim tem ne bi zagotovila trajnega bogastva, saj bogastvo ni »igra z ničelno vsoto« (zero-sum game); neka oseba ni postala bogata zato, ker je druga postala revnejša. Bogastvo se namreč ustvarja z inovacijami, s podjetnostjo, trgovanjem in z zbiranjem kapitala. Če se uniči proizvodni kapital tistim, ki ga imajo, se bo revščina še povečala.

Avtor je povsem jasen. Samo svobodna družba z vladavino prava je lahko bogata družba. V njej vladajo svobodni posamezniki, ki so vendarle omejeni z načelom »neškodovanja«.

Zapisal Jože Biščak. Več lahko preberete na strani Reporterja, knjigo Temelji svobodne družbe lahko naročite na povezavi.

1 komentar

Comments are closed.