Zapis o pogovoru s Salvatorjem Venosijem o problemu maševanja na Višarjah s stališča Slovencev v Kanalski dolini je 26. Aprila 1983 poslal tovarišu Francu Šetincu in drugim članom tako imenovane minikoordinacije. Ta se je sestajala na rednih mesečnih sestankih in pretresala vse, kar se je dogajalo v Cerkvi, o tem delala zapisnike in poročila, ki so služila kot strogo zaupno gradivo za primerno ukrepanje proti Cerkvi. Poleg predsednika Franca Šetinca, sicer sekretarja CK ZKS, so bili člani te minikoordinacije še predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, predsednik skupščine SRS Milan Kučan, član RK SZDL Franc Kimovec Žiga, sekretar Primož Hainz, predsednik ljubljanskega koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi Milan Meden in šef SDV Edo Kranjčevič.
V zapisku Türk kot kakšen udbovski špicelj poroča o pogovoru z narodnima buditeljema Salvatorejem Venosijem in Mariom Gorjupom, župnikom v Ukvah v Kanalski dolini, ki sta ga prosila, da bi ankaranskemu župniku spet omogočili maševanje na Višarjah. Leta 1982 se ga ni mogel udeležiti, ker so mu slovenske oblasti odvzele potni list. Türk se je zavzel za to, da bi to proučili in ustregli njihovi želji, kar je obrazložil takole: »Problem je resen, še posebej zato, ker sta lani prišla maševat na Višarje emigrantska duhovnika Zdešar in Žakelj. Imenovana prinašata na Višarje razno emigrantsko literaturo in jo ponujata kot informativno in kulturno čtivo. Interes pridobiti pozicije v Kanalski dolini je očiten, pri tem pa včasih nastopata nasilno. Po pripovedovanju Venosija mu je Gorjup zaupal, da ga je Žakelj opozarjal, češ moral se boš opredeliti za sodelovanje ali s komunisti ali z nami.«
Vir: Reporter
