Reportaža (foto): Begunci = ljudje

11

Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi; jaz sem GOSPOD, vaš Bog. (3 Mz 19,34). Božja beseda je ostrejša kakor vsak dvorezen meč, zapiše Pavel (Heb 4,12). Ali povedano drugače, vsebina, ki ni predstavljena na ustrezen način, ki človeka ne predrami iz umskega kavča, ostaja mrtva črka na papirju.

Pri judih in kasneje tudi pri kristjanih je (bila) vedno prisotna nevarnost razumeti bližnjega človeka v zelo ozkih okvirih. Kot rojaka v nasprotju s tujcem. Jezusova primerjava, kjer kot bližnjega predstavi Samarijana, pri čemer je imela beseda Samarijan za Jezusovo poslušalstvo podoben prizvok, kot ga ima za povprečnega Evropejca beseda begunec, ima zato podobno boleč učinek.

 

begunci

 

11 KOMENTARJI

    • Bil je, si misliš. Tudi 12. in 14. november sta bila. Tudi svetopisemski časi so nekoč bili in v njih je živel neki Jezus iz Nazareta in se zanj preko izročila evangelistov ve, kaj je učil in kaj delal.

  1. V OJ N A

    Jezus je bil nenasilen, v govoru na gori poziva k nenasilju. »Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo« (Mt 5, 39). V tem smislu nekateri odklanjajo vsako uporabo sile in so za radikalni pacifizem.

    Radikalni pacifizem
    Radikalni pacifisti so prepričani, da je v skladu s Svetim pismom edino popolna odpoved kakršnikoli uporabi sile. Ali Kristus res zahteva, da na nasilje odgovorimo z nenasiljem in pripravljenostjo na mučeništvo? Če bi taka trditev držala, se ne bi kristjani smeli postaviti po robu turškemu ladjevju pri Lepantu 1571, kar bi imelo za posledico, da bi Turki zasedli Evropo. Ne bi se smeli vojaško zoperstaviti Hitlerju. Kakšna bi bila danes Evropa in svet, si lahko predstavljamo. Ženi, ki jo nekdo skuša posiliti, ne bi smeli priskočiti na pomoč. Protestantski teolog Karl Barth je kritiziral stališče zahodnih držav, ki so v času pred 2. svetovno vojno hotele mir za vsako ceno. Ravno ta drža je naciste opogumila, da so začeli vojno avanturo. Sam Gandhi je v drugi svetovni vojni pristal na rekrutacijo v indijske čete, da bi se boril proti Hitlerju. Papež Janez Pavel II. pa je izjavil: “Mi nismo kakršni koli pacifisti! Ne želimo miru za vsako ceno. Mir mora biti delo pravičnosti!” Radikalni pacifizem sicer izgleda herojski, vendar s svojim radikalnim odklanjanjem nenasilja spravi napadalca v skušnjavo, da uporabi silo. Računa namreč, da bo z lahkoto prišel do “plena”, ker se nasprotna stran ne bo branila.

    Nauk Cerkve
    Cerkev sicer podpira vsa prizadevanja za mir in želi, da bi se vsi spori uredili v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Vendar priznava pravico do samoobrambe. »Dokler bo obstajala vojna nevarnost, dokler· ne bomo imeli pristojne mednarodne oblasti, ki bi ji bile na voljo primerne sile, vse dotlej vladam, ki- so izčrpale sleherno možnost miroljubnih pogajanj, ne bo mogoče odreči zakonito pravico, da se branijo« (KKC 2308).
    Pogoji za »zakonito obrambo z vojaško silo« so:
    • “da bi bila škoda, ki bi jo napadalec prizadejal narodu ali skupnosti narodov, trajna, velika in nedvomna;
    • da so se vsa druga sredstva, da bi temu napravili konec, izkazala kot neizvedljiva ali neučinkovita;
    • da se združi več resnih pogojev za uspeh;
    • da uporaba orožja ne bo imela za posledico hujšega zla in hujših neredov, kakor pa je zlo, ki naj bo odvrnjeno. Moč modernih sredstev razdejanja ima zelo veliko težo pri ocenjevanju tega pogoja” (KKC 23o8).
    Po mnenju Cerkve je vojna nujno zlo, ki se mu vedno ne da izogniti. Vendar tudi v času vojne veljajo nravne zapovedi. »Treba je spoštovati in človekoljubno ravnati s tistimi, ki se bojujejo, z ranjenimi vojaki in ujetniki« (KKC 2312). Cerkev zavrača slepo pokorščino v vojski. »Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem, ki zapovedujejo genocid« (KKC 2313). Nihče se torej ne more izgovarjati, češ da je izpolnjeval le povelja nadrejenih.
    Prav tako Cerkev obsoja »vsako vojno dejanje, ki meri na uničenje celih mest ali obsežnih pokrajin z njihovim prebivalstvom brez razlikovanja« (KKC 2314). Vojno z atomskim, biološkim in kemičnim orožjem pa označi Katekizem »za zločin proti Bogu in proti človeku« (KKC 2314).

    Karizma nenasilja
    Je potem govor na gori le nedosegljiv ideal? Nikakor. Kristjan si mora prizadevati za mir. Pripravljen mora biti rajši pretrpeti krivico, kakor da bi jo sam delal. Njegova osnovna drža mora biti ljubezen in odpuščanje tar pripravljenost na spravo. Ima pa seveda tudi pravico na samoobrambo. Še posebej tisti, ki mu je zaupana skrb za dobro skupnosti. Vendar radikalnost govora na gori ostane. Posameznik lahko začuti oseben klic, da se po Kristusovem zgledu odpove zakoniti obrambi. Kot nekdo, ki čuti klic k »neoženjenosti zaradi Božjega kraljestva«. Vendar taka »karizma nenasilja« ne more postati dolžnost za vse kristjane, kot tudi ni »karizma neoženjenosti«. Sv. Tomaž Akvinski je zastopal mišljenje, da morajo duhovniki in škofje raje dati svoje življenje kot prelivati kri. Daj Bog, da kristjani še posebej v današnjem času ne bi preslišali Jezusovih besed: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bozji sinovi” (Mt 5, 9)!

    Jože Pucelj: KO BI LJUBEZNI NE IMEL
    Ljubljana, Župnijski urad Dravlje 2000

  2. Edini način za zagotavljanje varnosti je prepoved vstopa potencialnim teroristom v državo. Veliko varneje je staviti na to, kot pa domnevati, da bo isti sistem, ki je zatajil pri zaustavitvi bombnega napada na Svetovni trgovinski center 11. septembra, bombardiranja na bostonskem maratonu in drugih terorističnih napadov, naslednjič brezhibno deloval.

    Migranti, ki prihajajo iz terorističnih držav, so nevarni na vsaki stopnji preverjanja. Naš sistem je že in bo spet zatajil. Naše otroke in naše drage smo dolžni zaščititi pred naslednjim napadom. Naši voditelji pa so dolžni, da nam prenehajo lagati o tveganjih muslimanskih migracij za naše družine in našo prihodnost.

    http://nova24tv.si/panorama/tri-medijske-lazi-o-sirskih-beguncih/

    • To je edini način, ki zagotavlja splošno sovraštvo in ne varnosti.
      Še naprej bo tako isti sistem deloval, kolikor more.

  3. Težava je, ko se meša božje in zemeljske zakone. Bogu kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega.

    Božji zakoni veljajo za duhovne procese, zemeljski za zemeljske. Če tega ne razumemo ali Sveto pismo preveč površno razumemo in se po njemu ravnamo, v tem svetu počnemo neumnosti in spobujamo zlo. Žal mnogi katoličani to počnejo tudi na volitvah.

    • 10 Božjih zapovedi ni zapisanih za oblake in angelčke, ampak za ljudi na zemlji in za vse čase. Kar je Jezus učil in delal je za kristjana zgled, ki velja dan in noč. Včeraj, danes in vekomaj.

      Kdor Božjo besedo deli na duhovni proces in realno življenje, ne razume ničesar o krščanstvo. Ali pa noče razumeti, ker mu je pretežko slediti pričakovanja, ki izhajajo iz evangelija.

  4. Vi imate pravico razumeti Sveto pismo, kot ga razumete. Sveto pismo je večplastno in ga je mogoče različno razumeti.

    Kdar se vanj zares poglobi, bo morda ugotovil, da Stara zaveza vključuje zakone, ki veljajo bolj za ta svet, Nova zaveza pa je njegova nadgradnja, je v večji meri pisana v prispodobah in velja bolj za duhovne pocese, ki se pa tudi dogajajo v tem svetu.

  5. Ni malo ljudi, ki menijo, da Sveto pismo, predvsem pa Veselo oznanilo ni za ljudi. Je sicer zelo lepo ampak ni za ljudi.

    Problem beguncev je problem živega zidu. Kje so moralni teologi, da razpravljajo o tem? Da nam pomagajo osvetliti izbiro?

  6. Z vsemi tremi se strinjam po svoje.

    Begunci in migranti so živi zid. Preko njih se izvaja invazija na Evropo. S trikom trojanskega konja.

    Begunce moramo resno jemati, gostoljubno in enakovredno sprejemati. Jezus evangelij J zato, da ga živimo.

    Ker je v Svetem pismu veliko protislovij in priliki, je zelo nevarno, če ga dobesedno, fanatično jemljemo. Nujno je razumski, duhovni, osebni in zgodovinski ter celostni pogled.

  7. Trdim, da je treba besedo “begunec” obravnavati zelo podrobno. Oziroma “begunce” pogledati zelo, zelo v njihovo globino. Pogledati, kakšni so motivi migracije. In ugotovili bomo, da denar, samo denar. Iz varne Turčije po denar v Nemčijo, kjer se cedita med in mleko. Kaj ni boljši izraz socialni migrant? Saj beži po socialno podporo v Nemčijo?

    Edini pravi begunci med temi socialnimi migranti so sirski kristjani. Prve varne države za njih so šele v Evropi.

Comments are closed.