PREJELI SMO. »Ne moreš biti izobraženec, ne da bi razumel vloge religije npr. v umetnosti, literaturi, glasbi ali astronomiji.« (prof. dr. Derek Davis, Univerza v Texasu, Dallas, ZDA)
Če bi skušali sporočilo mednarodne konference o religijskem pouku po svetu strniti v kratko misel, bi ta misel brez dvoma bila, da je poznavanje religij za človeka zelo pomembno in del splošne izobrazbe. Zato je tudi religijski pouk relevantna tema javnih razprav, za široko in odprto družbo pa je nujno, da se o religijskem pouku tudi pogovarja.
Religija izginja?
Posploševanja so vedno nehvaležna, toda po mnenju avtorja uvodnega poglavja zbornika in svetovalca pri OVSE za področje verske svobode, prof. dr. Colea Durhama, je na področju religijskega poučevanja vseeno moč najti trend, ki se odraža v vseh državnih sistemih poučevanja religije. Gre za to, da religijski pouk postaja vse bolj pouk o religijah, ne pa več konfesionalno versko uvajanje v religijo. Sekularizacija, ki je kot fenomen sicer bolj omejena na Evropo, ima brez dvoma svojo vlogo pri tem. Težava pa nastopi, ko v javnem šolstvu ni več prostora niti za pogovor o religijah.
Urednika zbornika, prof. dr. Derek Davis in prof. Elena Miroshnikova, pa sta izpostavila, da je prav pogovor o pomenu in vlogi religijskega pouka velik del procesa in pomemben gradnik na poti do večjega razumevanja v svetu. Routledgeov zbornik je kot pregled različnih modelov prva knjiga te vrste in čeprav je omejena, zajema predstavitve 50 držav, predstavlja korak na poti. Želita si, da bi zbornik spodbudil nove razmisleke o tej tematiki. Davis je poudaril, da ima zbornik aplikativno vrednost tako za posamezne učitelje, kot za zakonodajalce – nadaljnji osebni in kolektivni premislek pa da sta nujna. Miroshnikova pa ni mogla mimo dejstva, da religijski pouk ni neka zasebna, obrobna tema, ampak javno pomemben predmet pogovora.
Svet poznavanja religije – mirnejši in strpnejši svet
Izločitev religije iz šol je napad na religijo, je med drugim dejal dr. Durham. Svoje misli pa je še dodatno pojasnil: »Religijski pouk ničesar ne vsiljuje, ampak pomaga razumeti svet v katerem živimo.« Pri tem je imel seveda v mislih najbolj aktualen trend poučevanja o religijah, ki religij samih ne vsiljuje in predstavlja nekakšen kompromis. Poznavanje predmeta pomaga razumeti religije sveta in posledično soljudi. Durham je prav tako prepričan, da, če smo varni in spoštovani v svojih prepričanjih, tudi sami postajamo precej bolj strpni in odprti za druge.
Prav vsi udeleženci so poudarjali vrednoto dialoga in medsebojnega spoštovanja. Večinoma so se tudi strinjali o tem, da je oblika religijskega pouka, h kateri gravitirajo različni šolski sistemi, ustrezna. Po
Davisovem mnenju ta »objektivna« oblika poučevanja prispeva k tolerantnosti do drugače mislečih, kar se mu zdi ključno za današnji svet.
Sporna pravna ureditev v Sloveniji
Pogled tujih strokovnjakov na stanje religijskega pouka v Sloveniji je razkril, da sicer razumejo, da je Slovenija še zelo mlada država za celovitejšo oceno stanja, vendar se vseeno čuti nelagodje oz. bolečina ob dejstvu, da je vsaka dejavnost povezana z religijo v javnih šolah prepovedana. Nekateri predavatelji so izpostavili, da bi veljalo ohraniti pozitiven pristop in iskati druge možnosti izvajanja religijskega pouka.
V diskusiji je bila izpostavljena še sporna odločitev ustavnega sodišča, ki je leta 2001 prepovedalo konfesionalni verski pouk v javnih šolah, čeprav imajo starši po ustavi zagotovljeno pravico, da izberejo način, v katerem si želijo, da bi bili vzgajani njihovi otroci. Svoje nezadovoljstvo ob dejstvu, da za izobraževanje v skladu s svojim prepričanjem muslimanska skupnost v Sloveniji ne dobi nobenih sredstev s strani države, je izrazil tudi mufti dr. Nedžad Grabus.
Boljša prihodnost?
Dr. Grabus pa se je pozitivno izrazil ob lepem sodelovanju, ki ga tudi na področju izobraževanja gojijo različne verske skupnosti v Sloveniji. In prav v tem gre iskati pozitivno sporočilo za prihodnost. Pomembno je poznavanje religije, da bi mogli razumeti svet. In posledično je potrebno tudi o tem poznavanju in načinih poučevanja snovi, ki jo moremo prepoznati, opraviti refleksijo.
Dr. Miroshnikova, predstavnica iz Rusije, je povedala zanimivo zgodbo o tem, kaj je celo sekularno Francijo pripeljalo do tega, da je, vsaj delno, uvedla religijske vsebine v učni načrt drugih predmetov. Ko so si francoski dijaki na ogledu slikarskih umetnin v Louvru ogledovali Mantegnovo sliko sv. Sebastijana, je eden izmed njih vprašal zakaj je preboden s toliko sulicami. Odgovor drugega je bil nedvoumen: nanj so streljali Indijanci.
V resnici je težko razumeti svet, če ne prepoznamo religije in njenih vsebin kot njegov pomemben del.
Zavod svetega Stanislava
